Amonijev nitrat je sol, ki nastane po reakciji amoniaka in dušikove kisline. Je glavna sestavina več vrst gnojil. Dobi se ga v granulah, ki se v stiku z vlago hitro raztopijo in oddajo zemlji dušik, glavno sestavino za rast rastlin.
V kombinaciji s tekočimi gorivi pa amonijev nitrat postane eksploziven. Uporablja se ga zlasti v gradbeni in rudarski industriji, ker je zelo neobčutljiv na udarce in temperaturo. Pri normalnih pogojih shranjevanja in pri normalni temperaturi ga je zelo težko vžgati. Za detonacijo je namreč potrebna manjša začetna eksplozija, t. i. ojačevalec detonatorja. Njegova eksplozivna moč pa dosega približno 40 odstotkov TNT, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
Amonijev nitrat sicer deluje kot oksidant – poveča gorljivost in omogoči ostalim gorljivim snovem, da gorijo hitreje in z večjo intenzivnostjo.
Eksplozija amonijevega nitrata je bila razlog več industrijskih nesreč, med njimi v tovarni umetnih gnojil v Teksasu v ZDA leta 2013, ko je umrlo 15 ljudi. Šlo naj bi sicer za sabotažo. Nenamerna pa je bila nesreča v kemični tovarni v Toulousu v Franciji leta 2001, ko je umrlo 31 ljudi.
Bolj priljubljen pa je med teroristi in različnimi skrajnimi skupinami, saj ga je kot umetno gnojilo lažje pridobiti kot npr. vojaški eksploziv. Tako so amonijev nitrat pogosto uporabljali talibani v Afganistanu ali pa džihadisti v Iraku, ko so s to spojino napolnili avtomobile ali celo tovornjake in jih nato uporabili kot bombe.
Amonijev nitrat sta leta 1995 uporabila tudi ameriška terorista Timothy McVeigh in Terry Nichols v napadu na stavbo FBI. Eksplozija približno dveh ton amonijevega nitrata v tovornjaku je povsem razstrelila stavbo. Ubitih je bilo 168 ljudi, več kot 680 pa jih je bilo ranjenih.
Po ocenah libanonskega premierja Hasana Diaba pa je bilo v pristanišču v Bejrutu shranjenih kar 2750 ton amonijevega nitrata. Okolica je povsem razdejana. Po zadnjih podatkih libanonskega Rdečega križa je umrlo najmanj sto ljudi, več kot 4000 pa jih je ranjenih.
Profesorica kemije na ameriški Univerzi Rhode Island Jimmie Oxley je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnila, da je glede na posnetke niza eksplozij v pristanišču najverjetneje prišlo do manjše eksplozije, ki je nato vžgala amonijev nitrat, a kemična reakcija najprej ni bila popolna.
“Najprej smo videli črn dim, nato rdečega – to je bila nepopolna reakcija. Domnevam, da je najprej prišlo do manjše eksplozije, ki je povzročila reakcijo amonijevega nitrata. Ali je do te manjše eksplozije prišlo po nesreči ali namerno, pa še ne vemo,” je povedala profesorica.
Zaradi eksplozivnosti je pomembno, kako se amonijev nitrat shranjuje. Treba ga je predvsem ločiti od goriva in virov toplote. V mnogih državah je njegovo skladiščenje strogo regulirano. V Evropski uniji mu je treba na primer dodati kalcijev karbonat, da nastane kalcijev amonijev nitrat, ki je bolj varen, navaja AFP.
Kljub potencialni nevarnosti pa kmetijstvo in industrija brez amonijevega nitrata danes ne moreta. “Brez eksplozivov ne bi imeli tega modernega sveta in ne bi mogli prehranjevati današnje populacije brez gnojila z amonijevim nitratom,” je pojasnila profesorica Oxley. “Amonijev nitrat potrebujemo, treba pa je zelo dobro paziti, kaj z njim počnemo,” je dodala za AFP.
