Joe Biden na ameriške volitve s podpredsedniško kandidatko Kamalo Harris

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden si je za podpredsedniško kandidatko na volitvah v ZDA 3. novembra izbral 55-letno senatorko iz Kalifornije Kamalo Harris. S tem je izpolnil obljubo, da bo za kandidatko predlagal žensko, ter zadostil pričakovanjem, da bo temnopolta.

Kamala Harris je prva temnopolta podpredsedniška kandidatka velike stranke v zgodovini ZDA, čeprav je mešanega rodu in zaradi tega tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mati, znanstvenica Shyamala Gopalan, se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče, profesor ekonomije Donald Harris, pa leta 1960 z Jamajke.

Biden je že prej obljubil, da si bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko, v tednih pred odločitvijo pa je naraščal pritisk, da mora to biti temnopolta kandidatka. Pritiski so narasli po smrti temnopoltega osumljenca Georga Floyda med poskusom aretacije maja v Minneapolisu in velikih protestih proti policijskemu nasilju in rasni neenakosti, ki so po Floydovi smrti zajeli ZDA.

Tik pred izbruhom protestov je Biden v intervjuju prav tako razburil temnopolte Američane, ki so zanesljiva volilna baza demokratov, z izjavami, ki so namigovale na to, da ima stranka glasove temnopoltih za samoumevne in se ji ni treba posebej truditi zanje.

Predsedniški kandidati si v ZDA ponavadi za podpredsedniškega kandidata izberejo nekoga, ki bi jim lahko koristil v posameznih zveznih državah in regijah ali pa pri določenih skupinah volivcev. Harrisova Bidnu Kalifornije ne bo prinesla, saj je ta, po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA, že trdno demokratska.

Z izbiro senatorke pa si je nekdanji podpredsednik ZDA najverjetneje zagotovil dobro volilno udeležbo temnopoltih volivcev, ki je bila ključna za zmagi Baracka Obame leta 2008 in 2012.

Harrisova je tudi sama kandidirala za demokratsko predsedniško kandidatko in komentatorji so ji uvodoma pripisovali veliko možnosti za uspeh. Vendar pa se je njena tožilska kariera pred vstopom v politiko izkazala kot breme.

Levica je ni podpirala, v demokratski sredini pa je bila gneča, ki jo je najbolje izkoristil Biden s prepoznavnim imenom in dejstvom, da tudi pri republikancih ni bil nikoli res osovražen, kot je bila na primer Hillary Clinton. Od kampanje, ki ni šla nikamor, je odstopila decembra lani.

Harrisova je skušala svojo kampanjo oživeti na televizijskem soočenju junija lani, ko je nepričakovano ostro napadla Bidna zaradi njegovega uvodnega nasprotovanja prevažanju temnopoltih šolarjev z avtobusi v “bele” šole v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA začeli odpravljati tovrstno rasno segregacijo.

Biden rasni integraciji ZDA ni nasprotoval, ampak je takrat iskal kompromise s konservativnimi kolegi v zveznem senatu, kako segregacijo odpraviti s čim manj zapleti. Harrisova od kritike Bidna zaradi prevažanja šolarjev, med katerimi je bila v prejšnjem tisočletju tudi ona, uradno še ni odstopila. Kljub temu pa je marca letos podprla Bidnovo predsedniško kandidaturo.

Povezane teme

Joe Biden, Kamala Harris, predsedniške volitve, ZDA

Rubrika Aktualno

Aktualno

Navalni od Moskve zahteva svoja oblačila

Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni, ki se zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok zdravi v berlinski bolnišnice Charite, je danes zatrdil, da so v laboratorijih zahodnih držav našli sledi strupa v in na njegovem telesu. Od ruskih oblasti zahteva, da mu vrnejo oblačila.

Aktualno
ljubljana v času koronavirusa

Mir v srcu je pogoj za mir med ljudmi

Bivši predsednik republike Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković sta na pohodu za mir v Ljubljani danes izpostavila pomen miru v srcu oz. v posamezniku. Kot je poudaril Türk, se mir vedno začne z vsakim posameznikom posebej in če se iz tega razvije skupna volja, lahko nastane pritisk javnosti, ki povzroči spremembe v politiki.

Aktualno

Interpelacijo Pivčeve vložile LMŠ, SD, Levica in SAB

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so danes vložile interpelacijo kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Očitki so kršenje zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije, sum zlorabe uradnega položaja ter nespoštovanje etičnih norm in prikrivanje dejstev v javnem interesu. Gre zlasti za plačila njenih obiskov po državi in afero SRIPT.