Kot so v današnjem sporočilu spomnili v največji sindikalni centrali v Sloveniji, je bil zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov pripravljen leta 2017, zakon o socialno varstvenih prejemkih pa posodobljen znesek predvideva šele leta 2023.
V ZSSS so prepričani, da je treba do novega izračuna “z namenom izpolnitve zakonodajnih določb zakona o minimalni plači in povišanja minimalne plače na raven, ki omogoča dostojno življenje in pokrivanje tudi nepredvidenih izdatkov”, priti že v letošnjem letu.
Izračun minimalnih življenjskih stroškov je po njihovih besedah nujno potreben, da se doseže enega izmed temeljnih ciljev zakonodaje na področju minimalne plače, in sicer “izboljšanje materialnega položaja delavk in delavcev ter njihovih družin”. “Hkrati poudarjamo, da bi kakršnemukoli spreminjanju omenjenega zakona, tudi glede usklajevanja mimo že opisanega, odločno nasprotovali”.
S tem so se v ZSSS odzvali tudi na pozive delodajalcev, naj višina minimalne plače v prihodnjem letu zaradi koronavirusne krize ostane na ravni letošnje.
Novela zakona o minimalni plači je bila na predlog Levice sprejeta konec leta 2019, in sicer brez soglasja socialnih partnerjev. Delodajalci že ves čas trdijo, da so spremembe nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam, zaradi višjih cen, v katere naj bi se prelile, pa tudi ranljivim posameznikom. Na drugi strani sindikati vztrajajo, da bodo novosti prinesle pozitivne ekonomske, socialne in družbene učinke.
Novela je z letošnjim letom znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Hkrati je začela veljati spremenjena definicija minimalne plače, po kateri so iz nje izločeni vsi dodatki.
S prihodnjim letom pa se bo pri izračunu minimalne plače uporabljalo še novo formulo, in sicer bo moral najnižji prejemek za poln delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da izračunanih minimalnih življenjskih stroškov ne bo smela presegati za več kot 40 odstotkov.
