Vlada napovedala spremembe v zunanji politiki Slovenije

Vlada napovedala spremembe v zunanji politiki Slovenije

Zunanji minister Anže Logar je danes na začetku 24. posveta slovenske diplomacije napovedal bolj ambiciozno slovensko zunanjo politiko, s članstvom v EU in Natu kot temeljnim okvirom. Napovedal je tudi 'osvežitev' temeljnih strateških zunanjepolitičnih dokumentov.

V uvodnem nagovoru veleposlanikom, generalnim konzulom in vodjem stalnih predstavništev je Logar napovedal, da bodo posveti slovenske diplomacije poslej potekali v začetku septembra, podobno kot v nekaterih drugih državah. “Začenjamo novo diplomatsko delovno leto in dobro je, da se na začetku sezone odkrito pogovorimo o izzivih prihajajočega leta,” je dejal.

Naštel je štiri ključne teme, okoli katerih se bo vrtel letošnji posvet, pa tudi sicer zunanja politika v prihodnjem letu. Najprej se bodo posvetili oceni globalnega, zlasti varnostnega okolja v razmerah pandemije covida-19.

Zatem bodo na vrsti transatlantski odnosi. Razpravi se bosta pridružila tudi obrambni minister Matej Tonin in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. “Razmišljali bomo, kako bi zagon, ki smo ga v odnosih z ZDA dobili v zadnjih mesecih, zlasti z obiskom državnega sekretarja, izkoristili na strateškem, gospodarskem in varnostnem področju,” je dejal Logar.

Kot tretja točka razprave bodo priprave na slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta “in naša vizija skupne EU”, je še napovedal minister. V razpravi se bo diplomatom v petek pridružil tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian.

“Njegov obisk kot tudi velika intenzivnost ministrskih srečanj v zadnjih mesecih so dodana vrednost našemu delu,” je poudaril Logar. Napovedal je tudi srečanje petih srednjevropskih držav – Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije – čez dva tedna na Brdu pri Kranju.

Logar je ob tem še posebej izpostavil vlogo EU in Nata kot ključnih stebrov slovenske zunanje politike in diplomacije ter kot najpomembnejših vrednostnih, političnih in varnostnih okvirov.

Na diplomatskem posvetu pa se bodo posvetili tudi infrastrukturnemu povezovanju v sosedstvu in Srednji Evropi. Skupaj z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem bodo razpravljali, “kako naj zunanja politika prispeva h krepitvi za razvoj Slovenije ključnih gospodarskih, prometnih, energetskih, digitalnih in telekomunikacijskih povezav, ki imajo tudi dolgoročen zunanjepolitični pomen,” je napovedal minister Logar.

To so hkrati teme iz deklaracije in strategije slovenske zunanje politike, ki sta bili sprejeti leta 2015. Logar je napovedal določeno prenovo. “Že prejšnja vlada je ocenila, da mora biti strateški dokument živ in da ga je po nekaj letih tudi zaradi stalno spreminjajočega se okolja potrebno osvežiti,” je pojasnil in napovedal, da bodo na tem posvetu naredili prve korake v to smer.

“Pogledali bomo, kje smo v preteklosti zaspali, kje se malce preveč obirali, kje pa smo ravnali skladno s temeljnimi zunanjepolitičnimi dokumenti,” je še dejal Logar.

“Strateške prednosti jutrišnjega dne bodo temeljile na zunanjepolitičnih uspehih današnjega dne. In obratno – zunanjepolitično spanje danes nas bo razvojno stalo bistveno več, kot nas je morebitna zaspanost v preteklih letih. Naša odgovornost do državljanov Slovenije je velika,” je še poudaril minister Logar v svojem javnem nagovoru na posvetu slovenske diplomacije.

Diplomate je zatem nagovoril predsednik republike Pahor, v petek pa jih bo tudi premier Janez Janša. Posvet sicer poteka za zaprtimi vrati, udeležujejo pa se ga praktično vsi vodje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. V kongresni dvorani na Brdu pri Kranju so tudi vsi vodilni predstavniki zunanjega ministrstva.

Skupaj je v dvorani okoli 120 ljudi. Vsi spoštujejo ukrepe proti širjenju novega koronavirusa, vsi nosijo maske. Vsi udeleženci posveta so se tudi testirali, “da ne bi zaradi neprevidnosti okužili naš diplomatski korpus, ki je ključen za dobro delovanje slovenske diplomacije”, je še sporočil minister Logar.

Zaradi pandemije in omejitvenih ukrepov se posveta ni moglo udeležiti šest veleposlanikov – iz Tokia, Canberre, Buenos Airesa, Brasilie, Ottawe in New Yorka. Manjka tudi veleposlanica v Švici, ki se ji zaradi odstopa ta mesec zaključuje mandat.

Scroll to top
Skip to content