Evropska komisija odobrila 80 milijonov za drugi tir in zatrdila, da je projekt pomemben za celo EU

Evropska komisija odobrila 80 milijonov za drugi tir in zatrdila, da je projekt pomemben za celo EU

Evropska komisija je odobrila naložbo v višini 80 milijonov evrov iz kohezijskega sklada za gradnjo predora in dveh viaduktov na projektu drugi tir Divača-Koper, so sporočili iz komisije. Po besedah komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreire projekt ne bo koristil le povezljivosti v Sloveniji, ampak bo podpiral tudi delovanje notranjega trga.

“Nova proga je bistvena za obvladovanje rastočega povpraševanja vzdolž poti in povezavo ključnega koridorja v jedrnem omrežju s pomorskimi potmi,” so ob odobritvi sredstev za drugi tir zapisali v Bruslju.

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je izpostavila, da je naložba EU potrebna za izboljšanje železniške povezljivosti Luke Koper, ki je zelo pomembno vozlišče za tovorni in potniški promet, s srednjo Evropo. “Zato ta projekt ne bo koristil le povezljivosti v Sloveniji, ampak podpira tudi delovanje notranjega trga, saj krepi gospodarsko in socialno kohezijo,” so komisarsko povzeli v sporočilu za javnost.

Projekt bo, kot so še zapisali na komisiji, s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico prispeval tudi k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov ter s tem izboljšal lokalno kakovost zraka v skladu s cilji zelenega dogovora EU, ki jim sledi tudi kohezijska politika.

Vrednost drugega tira je ocenjena na 1,194 milijona evrov, naložba pa bo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi predstavljal kapitalski vložek Slovenije, višina pa bo odvisna od morebitnega sodelovanja druge zaledne države. Skupna višina kapitala je ocenjena na 522 milijona evrov, od česar pa bo 122 milijonov Slovenija vložila iz pobranega pribitka k cestnini za tovorna vozila ter 200 milijonov evrov iz državnega proračuna. V primeru sodelovanja zaledne države bo le-ta prispevala dodatnih 200 milijonov evrov kapitala, v nasprotnem scenariju pa bo ta delež pokrila Slovenija iz proračuna.

Finančna konstrukcija je sestavljena še iz nepovratnih sredstev EU, posojil mednarodnih finančnih institucij in SID banke, posojil komercialnih bank ter povečane uporabnine za železnice v času gradnje.

Scroll to top
Skip to content