V Gorskem Karabahu izbruhnili spopadi, Armenija sestrelila azerbajdžanska helikopterja in razglasila vojno stanje

V Gorskem Karabahu izbruhnili spopadi, Armenija sestrelila azerbajdžanska helikopterja in razglasila vojno stanje

V Gorskem Karabahu so znova izbruhnili srditi spopadi med sprtima stranema. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko "protiofenzivo" proti armenskim separatistom, ti pa trdijo, da so sestrelili dva azerbajdžanska vojaška helikopterja. Poročajo tudi o mrtvih. V Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo.

Armenske oblasti navajajo, da so sestrelili dva azerbajdžanska helikopterja in tri bojne drone ter zadeli tri nasprotnikove tanke, v odgovor na napade azerbajdžanske strani, ki so se začeli okoli 6. ure zjutraj po srednjeevropskem času.

Tarča napadov so bila naselja, kjer živi civilno prebivalstvo, vključno z glavnim mestom regije Stepanakertom, so danes sporočile oblasti Gorskega Karabaha in ljudi pozvale, naj se umaknejo na varno. V obstreljevanju so bile uničene številne hiše, poročajo tudi o ranjenih, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Francoska tiskovna agencija AFP pa, sklicujoč se na armensko obrambno ministrstvo, poroča, da sta bila v spopadih ubita armenska ženska in otrok.

Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo. “Razglašam vojno stanje” in mobilizacijo vseh, ki so sposobni opravljati vojaško dolžnost ter so starejši od 18 let, je na izredni seji parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan.

Kmalu zatem je vojno stanje in splošno mobilizacijo v državi razglasila tudi armenska vlada v Erevanu, poroča britanski BBC.

Armenski premier Nikol Pašinjan je ob tem državljane pozval, naj bodo pripravljeni na obrambo domovine. “Trdno podprimo našo državo, našo vojsko (…) in zmagali bomo. Živela slavna armenska vojska!” je po poročanju AFP zapisal na Facebooku.

Oglasil se je tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je v današnjem televizijskem nagovoru obljubil zmago v boju z armenskimi in separatističnimi silami v Gorskem Karabahu.

“Azerbajdžanska vojska se danes bori na svojem ozemlju, brani svojo ozemeljsko celovitost, zadaja uničujoče udarce sovražniku. Borimo se za pravično stvar in zmagali bomo,” je dejal po poročanju AFP.

Obe strani se sicer medsebojno obtožujeta za spopade. Armenski premier je na Facebooku zapisal, da je spopade začela azerbajdžanska stran. Tudi tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je celotno odgovornost za spopade pripisala vojaško-političnemu vodstvu Azerbajdžana, še navaja dpa.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo v Bakuju je ob tem sporočilo, da je sprožilo ofenzivo vzdolž meje, da bi “končalo vojaške dejavnosti oboroženih sil Armenije in zagotovilo varnost civilnega prebivalstva”. Pri tem so potrdili, da je bil sestreljen eden od njihovih helikopterjev, vendar pa je posadka na varnem.

Rusko zunanje ministrstvo je danes obe strani pozvalo, naj nemudoma prekineta spopade in začneta pogovore o stabilizaciji razmer, so sporočili iz Moskve, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnacakanjanom izrazil pripravljenost Moskve, da posreduje med sprtima stranema, je še sporočilo zunanje ministrstvo.

Lavrov je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spopadov kot tudi glede informacij o mrtvih in ranjenih. Ob tem je poudaril nujnost čimprejšnje prekinitve ognja, poroča Tass, ki ob tem dodaja, da naj bi Lavrov v kratkem poklical tudi azerbajdžanskega kolega.

Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana. Ta trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.

V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content