Evropska komisija zatrjuje, da pri vladavini prava ne bo popuščala

Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, pri čemer je zavzela zadržano držo in ni izrecno izpostavila nobene države. Poudarja, da je to preventivno orodje, in obenem opozarja, da ne bo oklevala s pravnimi postopki proti članicam, če bo to potrebno.

Poročilo prihaja v senci poziva madžarskega premierja Viktorja Orbana v pismu predsednici Ursuli von der Leyen k odstopu ene od ključnih oseb pri pripravi poročila, podpredsednice komisije za vrednote in preglednost Vere Jourove zaradi njenih izjav o “bolni demokraciji” na Madžarskem.

Jourova pisma danes ni hotela komentirati, v torek pa so v komisiji zatrdili, da uživa komisarka iz Češke “popolno zaupanje” predsednice.

Poročilo je odziv komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU, ki ga je unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem ter v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici.

Jourova je danes izpostavila, da poskušajo s tem poročilom odpreti novo poglavje v prizadevanjih za zavarovanje vladavine prava, da verjamejo, da ni nikoli pozno za dialog, in da bo to novo orodje dopolnilo vsa preostala.

Ne Jourova ne komisar za pravosodje Didier Reynders nista ob predstavitvi poročila izpostavila nobene članice. Niti v sporočilu za javnost ni izpostavljena nobena članica. Oba sta večkrat poudarila, da so vse države obravnavali enako. Jourova je tudi izpostavila, da so s pripravo poročila upoštevali pozive Varšave in Budimpešte, da naj pregledajo tudi druge članice.

Komisija je objavila poglavje za vsako članico in krovno sporočilo, v katerem pa so v določenih kontekstih v pozitivnem ali negativnem smislu izpostavljene posamezne članice.

V Bruslju izpostavljajo splošno ugotovitev, da imajo številne članice visoke standarde pravne države, vendar so v EU tudi pomembni izzivi za vladavino prava.

Poročilo obravnava štiri glavne stebre: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter sisteme zavor in ravnovesij. Vsa ta področja je treba pregledovati, saj se razna vprašanja s teh področij pogosto zlijejo v “nepiten koktajl”, tudi če se posamezne sestavine zdijo povsem v redu, je opozorila Jourova.

Pri pregledu pravosodnih sistemov komisija ugotavlja, da neodvisnost sodstva v nekaterih članicah še vedno vzbuja pomisleke, in spomni, da so bili za nekatere države celo uvedeni postopki za ugotavljanje kršitev ali postopki po 7. členu. Imen držav ne navede.

V povezavi z nacionalnimi protikorupcijskimi okviri komisija navaja, da je uspešnost kazenskih preiskav, pregona in sojenja v primerih korupcije, vključno s korupcijo na visoki ravni, v več članicah še vedno izziv.

Glede pluralizma in svobode medijev izpostavlja, da so bili pri ocenah nekaterih držav zaznani resni pomisleki glede političnega pritiska na medije ter da se novinarji v številnih članicah soočajo z grožnjami in napadi.

Slovenija je v sporočilu komisije izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem ter skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi učinkovitosti nacionalnega regulatorja za medijski trg v luči razpoložljivih virov.

V povezavi s sistemom zavor in ravnovesij komisija navaja, da je civilna družba po vsej EU še vedno ključni akter pri varovanju pravne države, vendar se v nekaterih članicah sooča z resnimi izzivi zaradi zakonodaje, ki omejuje dostop do tujega financiranja, ali s kampanjami blatenja.

Kolegij je ob sprejetju poročila po neuradnih informacijah vzel na znanje, da dva člana poročila nista mogla podpreti. To sta bila komisarja iz Madžarske in Poljske.

Komisar iz Slovenije Janez Lenarčič je poročilo podprl in ob tem izpostavil, da gre za novo orodje komisije pri zagotavljanju spoštovanja vladavine prava in preprečevanju njegove nadaljnje erozije v uniji, ki temelji na objektivno ugotovljenih dejstvih v vseh članicah. “Pri tem je ključno, da so bili vatli in kriteriji enaki za vse članice, ugotovitve o težavah in izzivih pa zelo različne,” je še dodal.

Članice bodo poročilo obravnavale v okviru zasedanj ministrov EU za evropske zadeve. Nemško predsedstvo načrtuje najprej oktobra splošno razpravo, nato pa novembra podrobnejšo razpravo o prvih petih članicah po protokolarnem vrstnem redu.

Prve naj bi bile tako na vrsti Belgija, Bolgarija, Češka, Danska in Nemčija, a ker nemško predsedstvo ne more obravnavati Nemčije, bo namesto nje vključena naslednja po vrsti, Estonija.

Reynders je danes izrazil pričakovanje, da bosta naslednji predsedstvi, portugalsko in slovensko, razpravo nadaljevali po tem modelu. Če bi ta model obveljal, bi v času portugalskega predsedstva prišle na vrsto Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija, v času slovenskega pa Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.

Povezane teme

Evropska komisija

Rubrika Aktualno

Aktualno

Boris Becker se ne čuti krivega, ker ni vrnil pokalov, osvojenih na turnirju za grand slam v Wimbledonu, in jih je prodal, da bi poravnal svoje dolgove

Sloviti nemški teniški igralec, zdaj 52-letni Boris Becker, je danes na sodišču v Londonu dejal, da se ne čuti krivega obtožb, da ni vrnil pokalov, osvojenih na turnirju za grand slam v Wimbledonu, ki jih je prodal, da bi poravnal svoje dolgove. Becker je pred tremi leti razglasil osebni stečaj, potem ko se je znašel v velikih težavah.

Aktualno

Janša: S soboto zaprtje vseh nenujnih dejavnosti za teden dni, preverja se možnost množičnega testiranja

Vlada s soboto za teden dni ugaša večino dejavnosti v državi v želji, da bi ustavili širjenje novega koronavirusa med prebivalstvom, je napovedal premier Janez Janša. Zaprti bodo gostinski obrati, hoteli in trgovski centri z nekaterimi izjemami, vrtci, dijaški in študentski domovi. Preverjajo tudi možnost množičnega testiranja na novi koronavirus.

Aktualno

Epidemija covida-19 močno posegla tudi na področje onkologije

Epidemija covida-19 je močno posegla tudi na področje onkologije tako zaradi strahu bolnikov, da bi se z novim koronavirusom okužili ob obisku zdravstvenih ustanov kot tudi zaradi ustavljanja nekaterih zdravstvenih dejavnosti v prvem valu epidemije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko pomenilo tudi nazadovanje pri dobrih rezultatih minulih let.

Aktualno

Tudi Obalno-kraška sedaj uvrščena med rdeče regije

Tudi Obalno-kraška regija je v sredo presegla mejo 140 aktivnih primerov okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev. S tem so izpolnjeni pogoji za njeno uvrstitev med rdeče regije, za katere veljajo strožji ukrepi pri zbiranju in gibanju. Uradno objavo v uradnem listu je pričakovati še danes, s čimer bi ukrepi začeli veljati že v petek.