Gospodarski obeti so vse slabši, razmere na trgu dela zaenkrat še ugodne

V Sloveniji se podobno kot v območju evra gospodarski obeti v zadnjih tednih naglo slabšajo. Najbolj ranljive so storitve, povečanje negotovosti pa bo med drugim podaljšalo odlog v investicijskih odločitvah podjetij. Razmere na trgu dela so medtem zaradi ukrepov države za zdaj še ugodne, ugotavlja Banka Slovenije.

Banka Slovenije se je v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja osredotočila na trenutne razmere, ko zaradi vse bolj naglega poslabševanja epidemioloških razmer gospodarsko okrevanje v evrskem območju izgublja zagon, in na obete za naprej.

V centralni banki ugotavljajo, da bi bila kriza kriza v območju evra še bistveno globlja brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik. Kazalniki gospodarske aktivnosti so se v obdobju od maja do julija ponovno poslabšali, v prihodnjih mesecih pa bo vpliv novega vala širjenja virusa še precej večji.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevalo hitro okrevanje gospodarstva, ki se je začelo po umiritvi prvega vala okužb v maju. Ob izrazitih ukrepih ekonomskih politik so bili odzivi gospodarskih subjektov na letošnjo korona krizo do jeseni drugačni kot med prejšnjo finančno krizo, saj se gospodinjstva niso dolgoročneje odrekla nakupom trajnih proizvodov, podjetja pa so okrepila zaloge.

Slabše v primerjavi s tistimi na domačem trgu so razmere v menjavi s tujino, kjer se je okrevanje čez poletje ustavilo. Rast izvoza je zastala v številnih skupinah blaga. Oteženo potovanje in spremembe v obnašanju ljudi še močneje zavirajo okrevanje storitvene menjave, v publikaciji izpostavlja Banka Slovenije.

V zadnjih tednih pa se podobno kot v evrskem območju obeti znova naglo slabšajo. “Najbolj ranljive bodo ponovno storitve, odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko, dodatno povečanje negotovosti pa bo med drugim še podaljšalo odlog v investicijskih odločitvah podjetij,” opozarjajo v centralni banki.

Razmere na trgu dela ob zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) in veliki negotovosti zaenkrat ostajajo solidne. Mesečno zmanjševanje zaposlenosti se je v poletnih mesecih ustavilo, po majskem vrhu pa se je vztrajno zmanjševala tudi brezposelnost. Konec septembra je bilo registrirano brezposelnih 84.000 oseb, kar je le še 6000 več kot pred razglasitvijo epidemije, a z veliko verjetnostjo povečanja proti koncu leta.

Ker so interventni ukrepi preprečili prenos večine padca BDP na trg dela, je 15,8-odstotni medletni padec števila opravljenih delovnih ur po navedbah centralne banke ustreznejši kazalnik razmer v drugem četrtletju v primerjavi z le 1,9-odstotnim zmanjšanjem zaposlenosti. Posledice nove krize so doslej najbolj občutile predvsem mlajše generacije in zaposleni v prekarnih oblikah dela. Rast povprečne mesečne plače ostaja glede na raven gospodarske aktivnosti še naprej visoka.

Na področju gibanja cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih v Sloveniji beležimo deflacijo, ki se je nadaljevala tudi septembra. K 0,7-odstotnemu medletnemu znižanju cen so ponovno največ prispevali cenejši naftni derivati. Ob umirjanju rasti svetovnih cen prehrambnih surovin se je po maju nekoliko umirila tudi rast cen hrane, ki kljub temu ostaja visoka predvsem zaradi dražjega sadja. Prisotni so tudi domači deflacijski pritiski v obliki šibkejše zasebne potrošnje in manjše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki znižujejo osnovno inflacijo.

“Javnofinančne posledice pandemije so obsežne, prihodnja fiskalna gibanja pa podvržena številnim negotovostim,” poudarjajo v Banki Slovenije. Pojasnjujejo, da je v prvem letošnjem polletju primanjkljaj države znašal 11 odstotkov BDP. Prihodki so se znižali še nekoliko bolj kot nominalni BDP, rast izdatkov države pa je bila visoka, v največji meri zaradi ukrepov iz protikoronskih zakonov.

Dolg je ob koncu junija znašal 78,2 odstotka BDP, kar je za 12,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Pogoji zadolževanja so ostali ugodni zaradi izrazito spodbujevalne denarne politike in tudi solidnega makroekonomskega položaja v primerjavi z marsikatero članico evrskega območja, kar pozitivno vpliva na bonitetno oceno države.

Povezane teme

banka slovenije, gospodarstvo, Slovenija
Aktualno

Opozicija ogorčena: “Janša si že več mesecev poskuša podrediti STA, a neuspešno, zdaj pa se je odločil, da česar si ne more podrediti, bo enostavno uničil ali pa izstradal”

Odločitev vlade, da ukine financiranje javnega servisa Slovenske tiskovne agencije (STA), je v opozicijskih LMŠ, Levica, SD in SAB naletela na ogorčenje. Enotni so v oceni, da gre za nedopusten napad na medijsko svobodo in nasploh na demokracijo v državi. Zlasti od koalicijskih SMC in DeSUS pričakujejo, da se bosta izrekli proti takšni odločitvi.

Aktualno

Novomeški kriminalisti odkrili večjo gospodarsko goljufijo

Novomeški kriminalisti so po večletni obsežni preiskavi kaznivih oškodovanj s področja gospodarske kriminalitete v Posavju in na Dolenjskem odkrili večje število osumljencev oškodovanja upnikov, kršenja temeljnih pravic delavcev, davčnih zatajitev in drugih kaznivih dejanj. Ovadili so več osumljencev, ovadbe pa se nanašajo tudi na podjetja.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Policija zaradi kršenja ukrepov prekinila gejevsko zabavo, na kateri je bilo 25 moških, med njimi tudi evroposlanec in več diplomatov

Evropski poslanec iz vrst madžarskega Fidesza Jozsef Szajer je danes priznal, da se je udeležil petkove zabave v Bruslju, ki jo je policija prekinila zaradi kršenja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Belgijski mediji so to zabavo označili za orgijo. Szajer je sicer že v nedeljo sporočil, da odstopa kot evroposlanec.