Slovenija bo v Vatikan poleg 30 metrov visoke božične smreke za trg pred baziliko poslala še 42 manjših smrek in jelk

Slovenija bo v Vatikan poleg 30 metrov visoke božične smreke za trg pred baziliko poslala še 42 manjših smrek in jelk

Ob bližajočem se decembru se zaključuje priprava slovenskih dekoracij, ki bodo v letošnjem adventnem in božičnem času krasile Vatikan. V projekt se je vključilo okoli 300 ljudi, ki po domovih pripravljajo okraske za božična drevesa, ki jih bo Vatikanu podarila Slovenija. Stekla pa je tudi izdelava adventnih venčkov.

Božično drevo, ki krasi Trg svetega Petra, Vatikanu vsako leto podari druga država ali regija. Letos je bila sprejeta skoraj desetletje stara slovenska pobuda o postavitvi slovenskega božičnega drevesa. Slovenija bo v Vatikan poleg 30 metrov visoke smreke za trg pred baziliko poslala še 42 manjših smrek in jelk, ki bodo krasile zunanje površine mesta in vatikanske urade.

Slovenija bo poskrbela tudi za okrasitev omenjenih božičnih dreves. Vlada ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v skupino za pripravo okraskov povabila etnologa Janeza Bogataja in cvetličarja Petra Ribiča ter Sabino Šegula, ki sicer že vrsto leto v božičnem in velikonočnem času sodelujeta pri krašenju bazilike sv. Petra v Vatikanu. Njuno krašenje bazilike je predvideno tudi letos, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale.

Že pred tem pa sta se lotila letošnjega posebnega slovenskega projekta božične okrasitve Vatikana. Kot je povedala Šegula, so želeli v projekt vključiti čim več ljudi, zato so imeli v načrtu vrsto delavnic za izdelavo okraskov, zaradi epidemioloških razmer pa so bile te precej okrnjene. Tako sta Šegula in Ribič lahko izobrazila le mentorje, ki so svoja znanja predali naprej v različnih društvih, domovih za starejše ter vzgojnih in izobraževalnih ustanovah.

Okraske tako izdeluje okoli 300 ljudi, ponekod tudi cele družine. “V pričakovanju božiča bi moralo biti veselo, sedaj pa smo se znašli v tej epidemiološki situaciji in pomembno je, da čim več ljudem damo možnost sodelovanja in da jim tudi na ta način vlivamo optimizem,” je prepričana Šegula. Zato je več ljudi vključila tudi v izdelavo 24 adventnih vencev, ki bodo krasili vatikanske urade.

Čeprav bi morda sama hitreje izdelala vse vence, se je odločila, da delo zaupa približno 20 drugim ljudem. Vsak od njih je dobil škatlo z materialom, Šegula pa jim bo pri izdelavi venčkov pomagala prek današnje spletne delavnice. Ko bodo venci izdelani, jih bodo zbrali v Radovljici in jih v petek poslali v Vatikan.

Enega izmed vencev je že v ponedeljek pod vodstvom Šegule v Begunjah na Gorenjskem izdelal glasbenik Sašo Avsenik. Kot je pojasnil, je bilo v načrtu, da bo z ansamblom nastopil ob postavljanju smreke na vatikanskem trgu. Zaradi novih ukrepov in omejitev gibanja to ni mogoče, se je pa odločil vsaj za simbolično sodelovanje z izdelavo venčka.

“Vesel sem, da sem lahko sodeloval. Z ženo imava vsako leto doma adventni venček in doslej je bil vedno kupljen, že dlje časa pa si žena želi, da bi izdelala svojega. Letos je malo več časa za okraševanje in se bova tega sedaj lahko lotila sama,” je bil mentorstva priznane cvetličarke vesel Avsenik.

Za okrasitev Vatikana je izdelal venček v rdeči barvi, vatikanske urade pa bodo krasili tudi venčki v vijolični barvi. Pri oblikovanju vencev je imela Šegula proste roke, prav tako pri motivu okraskov za drevesa, ki so izdelani iz slame in oblancev. Tako promovirajo slovensko gozdarstvo in prikazujejo Slovenijo kot trajnostno naravnano državo.

“V Vatikanu me poznajo in mi zaupajo,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da je izhajala iz tega, da so motivi takšni, da jih lahko izdelujejo različne generacije, vse od malčkov v vrtcih do starejših, ki so motorično manj spretni. “Morda bi kdo rekel, da so to zelo enostavni okraski, ampak njihova sporočilnost je medgeneracijsko sodelovanje,” je izpostavila.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content