V bolnišnicah manj težkih covidnih bolnikov, prav tako manj kršitev protikoronskih ukrepov

V bolnišnicah manj težkih covidnih bolnikov, prav tako manj kršitev protikoronskih ukrepov

Delež pozitivnih testov na okužbo z novim koronavirusom je bil v četrtek nekoliko nižji kot dan prej. Hospitaliziranih je več kot 1200 covidnih bolnikov, a jih je manj v intenzivnih enotah. Ob tem se v bolnišnicah soočajo s kadrovskimi težavami. Policija in zdravstveni inšpektorat pa sta v zadnjem tednu zaznala manj kršitev protikoronskih ukrepov.

V četrtek so opravili 5673 testov na okužbo z novim koronavirusom, 1546 jih je bilo pozitivnih, je vlada objavila na spletni strani. V četrtek so potrdili 518 okužb manj kot v sredo in opravili 1133 manj testov. Pozitivnih je bilo v četrtek 27,25 odstotka vseh testov, to je za tri odstotne točke manj kot dan prej.

“To je zagotovo sporočilo, ki smo si ga zelo želeli. Upamo, da bo tako tudi v prihodnjem tednu,” je na današnji novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

V bolnišnicah zdravijo 1254 bolnikov s covidom-19 (16 več kot v sredo), od tega jih 201 potrebuje intenzivno zdravljenje, kar je štiri manj kot v sredo. V četrtek je umrlo 31 covidnih bolnikov (v sredo 45). V četrtek so 68 covidnih bolnikov iz bolnišnic odpustili v domačo oskrbo.

Koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta ocenjuje, da so v bolnišnicah dosegli vrh hospitalizacij v drugem epidemičnem valu. Ob tem je poudaril, da se bo to zgodilo, če ne bo kakšnega novega izbruha, ki si ga slovensko zdravstvo ne more privoščiti.

Kljub temu, da so v četrtek na novo v bolnišnice sprejeli 110 covidnih bolnikov, pa je pomembna krivulja oz. trend števila hospitalizacij, ki ne raste. Carotta pričakuje, da bo ta krivulja postopno padala, a “nikakor ne moremo računati, da bi število hospitalizacij nenadoma padlo”, saj covidni bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici dalj časa.

Razmere so stabilne v celjski bolnišnici, saj se je zmanjšal dnevni prirast bolnikov s covidom-19, število okužb pri zaposlenih pa je zaskrbljujoče.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se še vedno srečujejo s kadrovskimi težavami zaradi odsotnosti zaposlenih, ki so okuženi z novim koronavirusom ali v karanteni zaradi stika z okuženimi. Po zadnjih podatkih jih je še vedno odsotnih 275, med njimi 46 zdravnikov in 132 zaposlenih v zdravstveni negi, med njimi je kar 116 odsotnih tudi zaradi varstva otrok, so danes sporočili iz UKC.

Zaradi trenutne situacije, ko so zaradi povečanja števila okužb, s tem pa tudi povečane umrljivosti presegli kapacitete shranjevanja pokojnikov, pa je bil aktiviran načrt civilne zaščite mariborske občine. Ta je odredila izvedbo obveznega odvoza vseh pokojnih iz UKC Maribor in njihovo hrambo na nadomestni lokaciji v hladilnih prostorih na pokopališču Dobrava, so sporočili iz Pogrebnega podjetja Maribor, ki so mu zaupali to nalogo.

Stanje zaradi okužb z novim koronavirusom je alarmantno v domovih za starejše v Novi Gorici, Podsabotinu, Gradišču nad Prvačino in Črnem vrhu nad Idrijo, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko. V domu v Novi Gorici in Podsabotin je okužena polovica vseh stanovalcev.

Medtem se spoštovanje protikoronskih ukrepov po oceni zdravstvenega inšpektorata izboljšuje, saj so v minulem tednu izrekli manj ukrepov kot v dveh tednih prej. Problem ostajajo gostinski vrtovi, na katerih se posamezniki zadržujejo po osebnem prevzemu hrane in pijače. Manj je tudi kršitev zbiranja v zasebnih prostorih, ugotavlja policija.

Minuli petek so novomeški inšpektorji priključili policistom pri izvajanju nadzora na mejnih prehodih Obrežje, Metlika in Vinica. Izrekli so 54 plačilnih nalogov zaradi kršitve prepovedi prehajanja med občinami in 26 opozoril zaradi kršitev odloka o gibanju in zbiranju, ki je prav ta dan začel na novo veljati. Opozorili so posameznike, ki niso bili ožji družinski člani ali člani istega gospodinjstva, a so kljub temu potovali v istem vozilu.

Slovenski psihologi pa so vrsto pristojnih in odgovornih ministrstev pozvali, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije covida-19 upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije za otroke in mladostnike. Breme, ki ga nosijo, je po njihovem mnenju zelo veliko.

Tudi psihologinja Andreja Poljanec je na vladni novinarski konferenci dejala, da majhni otroci situacijo težje razumejo, a je po njenih besedah kljub vsemu ključno, da se odrasli zavedajo, da lahko otroka pomirijo in da mu lahko na prilagojen način razložijo pomen in smisel mask samo v primeru, ko so tudi sami pomirjeni. S stresanjem nezadovoljstva, jeze, živčnosti in pretirane skrbi namreč otroka dodatno obremenijo, je opozorila.

Finančno stanje številnih slovenskih gospodinjstev se je v času od izbruha novega koronavirusa poslabšalo. Medtem ko je marca o poslabšanju finančnega stanja poročalo 13 odstotkov vprašanih v Valiconovi raziskavi, je novembra takšnih že več kot petina. Skoraj tri četrtine jih je odgovorilo, da so oz. še bodo zmanjšali potrošnjo.

Na Inštitutu Mediana so med prebivalci Slovenije ugotavljali, kako ocenjujejo različne protikoronske ukrepe. Največje podpore je deležno podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, ki ga podpira 83 odstotkov vprašanih. Precej nižja je podpora uvedbi šolanja na daljavo, podpira jo 28 odstotkov vprašanih, omejitev prehajanja meja občin pa četrtina.

Scroll to top
Skip to content