Filmski festivali, gledališče in koncerti so se preselili na splet, virtualno lahko obiščemo tudi galerije in muzeje

Filmski festivali, gledališče in koncerti so se preselili na splet, virtualno lahko obiščemo tudi galerije in muzeje

Ob vnovični razglasitvi epidemije novega koronavirusa so ponovno vrata za obiskovalce zaprle kulturne ustanove, zaprla so se tudi koncertna prizorišča in kinodvorane. Prav tako so zaprte knjigarne, edina izjema so knjižnice, ki pa delujejo pod spremenjenimi pogoji. Da bi ohranile stik z občinstvom, kulturne ustanove svojo ponudbo širijo na splet.

Ali knjižnice delujejo in pod kakšnimi pogoji?

Knjižnice ob vnovični razglasitvi epidemije ostajajo odprte. Pogoj je, da se zagotovi minimalni možni stik s končnimi uporabniki v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Poleg tega je število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja knjižničarska dejavnost za končne uporabnike, omejeno na enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ali zgolj enega uporabnika, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, piše v vladnem odloku.

Kot je za STA pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, tako večina splošnih knjižnic fizično gradivo izposoja po predhodnem naročilu, naročiti pa ga je mogoče po telefonu ali preko aplikacije Moja knjižnica. Uporabniki nato vnaprej naročeno gradivo prevzamejo ali pri pultu ali na vhodu, odvisno od posamezne knjižnice, knjižnice pa gradivo pošiljajo tudi po pošti. Dostop do polic v večini knjižnic ni mogoč. Ker splošne knjižnice v aktualni situaciji delujejo po spremenjenem delovnem času, naj uporabniki pred obiskom svoje knjižnice tudi preverijo odpiralni čas na spletni strani knjižnice, je še opozorila.

Kako do novih knjig?

Knjigarne in papirnice so trenutno zaprte, zato prodaja novih knjig poteka večinoma preko spleta oz. so knjige dostopne na nekaterih sicer netipičnih mestih, kot so denimo bencinske črpalke, kjer pa je izbor zelo omejen in je večinoma mogoče kupiti le kakšno uspešnico.

Največja spletna knjigarna za nakup tujih knjig je po besedah predsednika Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Zdravka Kafola Emka.si, največja ponudba del slovenskih avtorjev pa je trenutno zagotovo na 36. slovenskem knjižnem sejmu, ki še do 29. novembra poteka na spletu. Sejem, kot je za STA povedal Kafol, beleži dober obisk, tudi nekateri spremljevalni dogodki, ki jih je mogoče spremljati preko spleta, so zelo dobro obiskani; med njimi je izpostavil pogovor s pisateljem Tadejem Golobom.

Na sejmu sodeluje 79 založb, ki knjige ponujajo s sejemskimi popusti, sejem pa zaradi spletne oblike, kot je poudaril Kafol, seže v prav vsako slovensko vas.

Kako do najnovejših filmov?

Z vladnim odlokom je začasno prepovedano ponujanje kinematografskih storitev, zato v kinematografih do nadaljnjega ni projekcij. Na najnovejše filme bo tako treba počakati do sprostitve ustreznih vladnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, nekateri filmski festivali, ki potekajo v tem času, pa so se zaradi okoliščin preselili na splet.

Spletno izvedbo je letos prvič v svoji zgodovini doživel Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Programski direktor festivala Simon Popek je za STA dejal, da so ob letošnjem četrtinskem obsegu festivala dosegli četrtinsko prodajo vstopnic prejšnjih let – 12.500 letos proti 48.000 lani, in so tako s prvo spletno izdajo zelo zadovoljni.

Obeta se tudi spletna izdaja 17. mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki bo potekala med 30. novembrom in 9. decembrom. Na festivalu si bo preko spleta mogoče ogledati filme ter slediti AnimatekiPRO in spremljevalnemu programu. Spletni del festivala bo ponudil sedem celovečernih in 252 kratkih animiranih filmov, del festivalskega programa pa bodo prikazali v kinodvoranah, ko bodo razmere to dopuščale. Animateki bo prav tako preko spleta med 12. in 20. decembrom sledil 36. Festival LGBT filma.

Kako je s koncerti in predstavami na spletu?

Gledališča, ki so morala letos zaradi epidemije covida-19 že drugič zapreti vrata, so se znova odločila, da v stiku z obiskovalci ostanejo vsaj preko spleta. Tako na svojih spletnih straneh, YouTube kanalih in na družbenih omrežjih objavljajo arhivske posnetke svojih predstav, vse več gledališč pa ponuja tudi druge spletne vsebine, kot so denimo pogovori z igralci.

Na splet se selijo tudi koncerti. Slovenska filharmonija je denimo pripravila cikel spletnih koncertov, ki jih bo na datume predvidenih abonmajskih koncertov mogoče spremljati na njihovi spletni strani. Zaradi aktualnih razmer se na splet seli tudi 7. Slowindova pomlad (24. novembra 15. decembra), prav tako spletne koncerte ponujajo v CUK Kino Šiška, kjer je za petek napovedan spletni koncert izvrstne vokalistke in zvezde “godb sveta” Sainkho Namtchylak.

Kaj ponujajo muzeji in galerije?

V stiku z občinstvom preko spleta ostajajo tudi muzeji in galerije. Ponujajo spletne razstave ter zanimive vsebine delijo na Facebooku, Instagramu in kanalu YouTube. Nekateri ponujajo razstave na prostem, v Galeriji Kresija pa so denimo razstavo Vizije so 15: Univerza in mesto, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Slovenije s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, postavili v okenski predel galerije. Na ogled je še do 3. decembra.

Scroll to top
Skip to content