Pogodbo z grškim podjetjem je občinsko podjetje Energetika Ljubljana podpisalo aprila lani, naložba pa je vredna 118 milijonov evrov brez DDV. Obenem je Energetika Ljubljana sklenila še pogodbo o dolgoročnem servisiranju plinskih turboagregatov, in sicer s proizvajalcem Siemensom. Vrednost pogodbe za osemletno servisiranje je 15,9 milijona evrov.

Energetika Ljubljana bo z izgradnjo plinsko-parne enote v TE-TOL do leta 2022 zamenjala dve najstarejši premogovni enoti in omogočila, da se bo z letom 2022 večina premoga umaknila iz Ljubljane. Tretji premogovni blok, ki so ga leta 2008 predelali za sokurjenje premoga in lesne biomase, bo ostal v obratovanju. Po napovedih občine naj bi se tako uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov.

Energetika Ljubljana je razpis za glavno tehnološko opremo objavila konec oktobra 2017, odzvalo pa se je devet ponudnikov. Za nadaljnji postopek sta se kvalificirala konzorcij avstrijske in slovenske družbe iz skupine Siemens ter Mytilineos Holdings, izbran pa je bil slednji, s katerim so nato potekala še dodatna pogajanja o ceni.

Gre za trenutno največjo načrtovano energetsko naložbo v Ljubljani in eno največjih v tem času v Sloveniji. Je pa Mestna občina Ljubljana tudi ena od tistih občin, ki so državi naznanile interes za postavitev objekta za energetsko izrabo gorljivih frakcij iz predelave odpadkov. Ponudili so dve lokaciji, in sicer ob Zaloški cesti ali ob Letališki cesti, oboje v neposredni bližini TE-TOL.

Občina si želi novogradnjo z najsodobnejšo tehnologijo, okvirna količina termično obdelanih odpadkov pa bi predvidoma znašala od 70.000 do 100.000 ton letno. Toploto bi uporabili za ogrevanje mesta, elektriko pa distribuirali v elektroenergetsko omrežje. O vrednosti projekta na občini še ne želijo špekulirati, med finančnimi viri pa ob lastnih virih vidijo še možnost sredstev EU skladov in bančnih posojil.