Slovenci se v času epidemije trudijo ostati telesno aktivni, a spreminjajo se njihove navade pri rekreaciji, kar vpliva tudi na tek, ocenjuje vodja uradnih priprav na ljubljanski maraton Aleš Hostnik. “V tem času je več hoje in različnih oblik vadbe na domu,” je ocenil za STA.
To po svoje potrjujejo tudi prodajni trendi različne športne opreme. Vse od začetka pandemije spomladi je veliko povpraševanje po domačih trenažerjih, ki presega ponudbo, izpostavlja odgovorni urednik specializiranih spletnih portalov za tek in kolesarstvo Tekac.si in Bicikel.com Boštjan Svete. Porasla je tudi prodaja koles, na področju prodaje tekaške opreme pa so trendi manj spodbudni. To se po besedah Sveteta kaže tudi v oglaševalskih proračunih.
Natančnih podatkov o številu rekreativnih tekačev v državi ni, saj že več kot 10 let ni bilo poglobljene nacionalne raziskave na področju rekreativnega športa. Po ocenah enega najbolj znanih tekaških trenerjev v državi Urbana Praprotnika v Sloveniji redno teče od pet do 10 odstotkov prebivalstva. V času pandemije pa je trende še težje beležiti, saj tudi množičnih tekaških dogodkov ni, je izpostavil.
Brez tekaških dogodkov in druženja manj motivacije
Tek je ob svoji rekreativni komponenti postal tudi vse večji družbeno-gospodarski dejavnik v panogi rekreativnega športa. Ob uveljavljenih največjih množičnih tekaških dogodkih je v zadnjih letih prišlo do razmaha manjših, lokalno obarvanih in specializiranih tekaških dogodkov. “Vsaka vas ima že svoj tekaški dogodek,” je izpostavil Hostnik.
Pomemben preboj v rekreativnem teku pa so v tem času predstavljale tudi vse številčnejše organizirane tekaške skupine. “Druženje in možnost preverjanja svoje pripravljenosti predstavlja pomembno motivacijo za določen del tekačev,” je poudaril.
Tako je odpoved večine letošnjih tekaških dogodkov in omejitev skupinskih vadb med nekaterimi tekači pripeljala do upada motivacije. Nekateri so sicer zato postali neaktivni, a Hostnik verjame, da so se predvsem spremenile navade in da večina še vedno ostaja telesno aktivna, vendar na druge načine.
Kolesarstvo v razmahu v času velikih slovenskih uspehov
V času pandemije je tako v porastu vadba na domu, na cestah pa je bilo videti tudi več rekreativnih kolesarjev, ocenjujeta Hostnik in Svete. Te med drugim spodbujajo izjemni slovenski dosežki v vrhunskem kolesarstvu. “Tek se v tem pogledu ne more kosati, saj nima prebojnih zgodb v smislu dosežkov,” je dejal Hostnik.
Te trende pa podpirajo številke pri prodaji artiklov. Svete tako ob izjemni prodaji domačih trenažerjev izpostavlja tudi prodajo koles. “Glede na obseg ponudbe proizvajalcev bi lahko rekli, da so kolesa prodana že za leto 2021,” je izpostavil.
Tako Hostnik kot Svete zato menita, da so se rekreativnemu teku kot gospodarski panogi v času pandemije zamajali temelji. “Tek je kot najbolj preprosta oblika rekreacije, ki tudi najmanj stane, razcvet je doživel pred leti in ga je doživljal še do nedavnega, a je v zadnjih dveh letih prišlo do spremembe in je v ospredje prišla predvsem njegova družbena komponenta, ki je v času epidemije onemogočena,” je povedal Svete.
Podobno o zgodovini popularizacije tega športa pravi tudi Praprotnik. Po uvodnem “boomu” rekreativnega teka v Sloveniji konec 70. let prejšnjega stoletja je v zadnjih 20 letih prišlo do širše popularizacije tega športa, je poudaril. Prepričan je, da ima rekreativni tek še veliko potencialov. Glede vpliva pandemije na število tekačev pa ob odsotnosti množičnih tekaških dogodkov in temeljitih raziskav izpostavlja predvsem pomanjkanje otipljivih podatkov.
Obdobje vračanja k naravi in osnovam
Po Praprotnikovem mnenju obdobje pandemije predstavlja predvsem klic nazaj k naravi in osnovam. To pa predstavlja nove možnosti za tek kot pomembno obliko rekreacije za širše množice. “Pri teku gre za naravno gibanje, je oblika nadgradnje hoje kot najbolj osnovne oblike človeškega gibanja,” je izpostavil.
Ob upoštevanju tega meni, da tek v družbi še zdaleč ni tako popularen, kot bi bil lahko. Veliko je ljudi, ki radi hodijo in bi lahko tudi tekli, vendar se soočajo s strahom pred tekom, ob tem pa so tudi tekači, ki po določenem času odnehajo zaradi poškodb in padca motivacije.
Pri tem izpostavlja, da se je teka treba naučiti in postopno privaditi, kar velja za začetnike in tiste, ki že dolgo niso tekli. Ključno za obstoječe tekače pa je imeti jasen odgovor na to, zakaj tečejo. “Ko znamo na to dobro odgovoriti, vemo tudi, kako bomo tekli. S tem smo prišli do dolgoročnega cilja, to je želja po dobrem počutju,” je dodal Praprotnik.
Pomen rekreacije v Sloveniji močno ozaveščen
V Sloveniji je pomen redne telesne dejavnosti za zdravje in dobro počutje v zavesti velikega dela prebivalstva. Po ugotovitvah zadnje raziskave Eurobarometer na to temo, objavljene marca 2018, 15 odstotkov Slovencev redno telovadi, 36 odstotkov pa dokaj redno. Skupaj je to med najvišjimi deleži v EU.
Le 24 odstotkov Slovencev nikoli ne telovadi, je ugotovila raziskava, kar pa je med najnižjimi deleži v EU in za skoraj polovico pod povprečjem (46 odstotkov) celotne unije.
Ena od ovir za bolj celovito razumevanje področja pa je po mnenju sogovornikov dejstvo, da v Sloveniji že več kot deset let ni bilo poglobljene raziskave na področju udejstvovanja Slovencev v različnih oblikah rekreativnih aktivnosti. Nazadnje so takšno raziskavo opravili leta 2008 na fakulteti za šport.
