Kot izhaja iz v petek objavljenega drugega poročila o obetih za čist zrak, v katerem so predstavljene možnosti za zmanjšanje onesnaženosti zraka v EU do leta 2030 in pozneje, bi države EU lahko storile več, saj je še vedno veliko ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka, pri katerih bi koristi odtehtale stroške, če bi se pravilno izvajali.

Delež prebivalstva EU, ki živi na območjih z ustrezno kakovostjo zraka glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), bi se lahko do leta 2030 v primerjavi z letom 2015 ob izvajanju vseh ukrepov več kot podvojilo. Kljub temu bi na območjih, ki kriterijem WHO ne zadoščajo, še vedno živelo 12 odstotkov prebivalcev EU, je razvidno iz povzetka, objavljenega na spletnih straneh komisije.

“Nadaljnje zmanjšanje onesnaženosti zraka bi rešilo več življenj, zmanjšalo pritisk na ekosisteme in bilo ekonomsko smiselno. To je pristop, ki ga uporabljamo z evropskim zelenim dogovorom in našimi ambicijami glede ničelne onesnaženosti,” je poudaril evropski komisar za okolje, ribištvo in oceane Virginijus Sinkevičius.

Ključno je, da vse države članice okrepijo prizadevanja za celovito izvajanje dogovorjenih in načrtovanih ukrepov. Več bi bilo treba storiti zlasti za reševanje problematike izpustov iz kmetijstva, je dodal.