V Evropski komisiji so po sredinem sestanku, ki še ni prinesel preboja v sporu EU in AstraZenece glede dobave cepiva, poudarili, da je na potezi podjetje, ki mora povedati, kako bo izpolnilo pogodbo. Napoved AstraZenece, da bo unija v prvem četrtletju leta dobila le četrtino odmerkov cepiva, ki so predvideni po pogodbi, dviguje prah od konca minulega tedna, saj je EU podjetju s 336 milijoni evrov pomagala pri pri zagotavljanju proizvodnje cepiva, da si vnaprej zagotovi določeno količino odmerkov cepiva.
Glede vpliva okrnjene dobave cepiva na uresničevanje cilja EU, da bi do marca cepili 80 odstotkov starejših od 80 let in zdravstvenih delavcev, so v komisiji danes pojasnili, da so cilj utemeljili z odmerki cepiv, ki jih pričakujejo od podjetij Pfizer in BioNTech ter Moderne, tako da težave z dobavo cepiva AstraZenece na to ne vplivajo.
Evropska agencija za zdravila (Ema) naj bi predvidoma v petek sporočila odločitev o uporabi cepiva AstraZenece v EU. Pričakovati je odobritev tega tretjega cepiva, v luči nekaterih navedb o njegovi slabši učinkovitosti pri starejših pa se omenja možnost njegove odobritve za določeno, bolj omejeno starostno skupino.
Nemški regulator je danes cepivo priporočil le starim od 18 do 64 let, ker še ni dovolj podatkov o učinkovitosti cepiva pri starejših od 65 let. V AstraZeneci so to zavrnili, češ da zadnji klinični preizkusi potrjujejo, da je cepivo učinkovito tudi pri starejših od 65 let. V bran učinkovitosti cepiva je stopil tudi uradni London, saj s tem cepivom v Veliki Britaniji že cepijo vse starostne skupine odraslih.
Ob polaganju upov v cepljenje kot edine rešitve iz primeža pandemije je odločitev o odobritvi še enega cepiva v EU težko pričakovana. Spremlja pa jo razgreto ozračje zaradi očitkov o počasnem poteku cepljenja, h kateremu je EU pristopila enotno, tako da je Evropska komisija v imenu članic s podjetji sklenila pogodbe o nakupu cepiv.
Madžarska, ki je med bolj glasnimi kritiki dolgotrajnih postopkov dobave cepiva v EU, je napovedala, da bo odobrila uporabo tudi vseh drugih cepiv proti covidu-19, s katerimi so po svetu cepili več kot milijon ljudi. Kot prva v EU je že odobrila uporabo ruskega cepiva Sputnik V, pa tudi AstraZenece, načrtuje pa nakup cepiva kitajskega podjetja Sinopharm.
V odziv na težave z dobavo cepiv pa je Evropska komisija danes sporočila, da pripravlja predlog za vzpostavitev mehanizma, ki naj bi zagotovil preglednost pri izvozu cepiv, v določenih primerih pa naj bi omogočil tudi prepoved izvoza cepiv, ki so po pogodbah EU s proizvajalci namenjena državljanom unije. V Bruslju zatrjujejo, da ukrep ni uperjen proti nobenemu konkretnemu podjetju, a ga je komisija napovedala po izbruhu spora z AstraZeneco.
Potem ko so mnogi v Evropi že bili cepljeni z drugim odmerkom cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, je Ema danes zaostrila smernice za cepljenje z drugim odmerkom. Sedaj priporoča, da se z drugim odmerkom cepi 21 dni po prvem in ne več najmanj 21 dni.
Članice EU so medtem sprejele smernice za dokazilo o cepljenju za zdravstvene namene. Njihov namen je podpreti usklajenost potrdil o cepljenju. Usklajevanje se nadaljuje, da bi to dokumentacijo podrobneje opredelili z vidika varstva podatkov in varnosti, so sporočili iz Bruslja.
Evropska komisija pa je začasni okvir za državno pomoč, ki je bil za podporo gospodarstvu sprejet lani ob izbruhu koronske krize, podaljšala do 31. decembra letos, so sporočili iz Bruslja. Ob tem je tudi povišala predvidene zgornje meje pomoči in omogočila, da se do konca leta 2022 nekateri povratni instrumenti pretvorijo v nepovratna sredstva.
Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je opozoril, da je zaradi pojava novih različic novega koronavirusa in visoke stopnje prenosa okužb še prezgodaj za sproščanje ukrepov v Evropi, čeprav je v več državah upadlo število okužb. Direktor evropskega urada WHO Hans Kluge je sedanje razmere opisal kot “pandemični paradoks”. Medtem ko cepljenje proti covidu-19 prinaša izjemno upanje, pomenijo nove različice novega koronavirusa večjo negotovost in tveganje, je dejal. Opozoril je še, da je vpliv pandemije na duševno zdravje tako velik, da je slabo psihično zdravje postalo “vzporedna pandemija”.
Več kot leto dni po izbruhu pandemije naj bi na Kitajskem vendarle začeli ugotavljati izvor novega koronavirusa. Skupina 13 strokovnjakov s pooblastilom WHO je v kitajskem Wuhanu danes končala 14-dnevno karanteno, tako da bo lahko začela preiskavo. Pred prihodom je sicer že izpostavila, da gre šele za prvi obisk, v okviru katerega bodo preučili dosedanje raziskave in oblikovali načrt za naprej.
