Korupcija v Sloveniji ostaja resen problem

Korupcija v Sloveniji ostaja resen problem

Ohranjanje položaja Slovenije v danes objavljenem indeksu zaznave korupcije po oceni Komisije za preprečevanje korupcije ne more biti razlog za zadovoljstvo ne komisije ne naše države in družbe. Glede na epidemijo covida-19 izboljšanja rezultata niti ni bilo pričakovati, razlogov za stagnacijo pa ne gre iskati samo v epidemiji, ocenjujejo na KPK.

Slovenija na indeksu zaznave korupcije v lanskem letu, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, ohranja isto mesto kot lani, in sicer 35., prav tako je bila že tretje leto zapored ocenjena z enakim številom točk, prejela jih je 60 od maksimalnih 100, kar jo še vedno uvršča pod povprečje držav EU in OECD.

Ti rezultati “ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države”, so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Minulo leto sta najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, zato izboljšanja rezultata po oceni komisije niti ni bilo pričakovati.

Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. “Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije,” so zapisali.

Razlogov za stagnacijo pa po oceni KPK “seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19”. “Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira komisije – pa komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb.

Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena,” so pojasnili.

To so po njihovem prepričanju nujni predpogoji za učinkovitejše delo KPK. “Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj komisije,” so navedli.

K tem ciljem pa morajo, kot so izpostavili, stremeti tudi drugi. “V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe,” so dodali.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content