Prisegla nova italijanska vlada na čelu z Mariem Draghijem

Prisegla nova italijanska vlada na čelu z Mariem Draghijem

Pred italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello je opoldne prisegel novi predsednik vlade Mario Draghi. Za njim so slovesno prisegli še ministri, od katerih jih je bilo sedem že v dosedanji vladi Giuseppeja Conteja. Zunanje ministrstvo bo še naprej vodil Luigi Di Maio, na položaju zdravstvenega ministra pa ostaja Roberto Speranza.

“Prisegam, da bom zvest republiki,” so v zaprisegi dejali Draghi in ministri, medtem ko so z zaščitno masko na obrazu stali pred predsednikom države v predsedniški palači.

V novi vladi je 15 ministrov in osem ministric iz celotnega političnega spektra. Med ministri iz Contejeve vlade je notranja ministrica Luciana Lamorgese. Vodenje financ in gospodarstva prevzema dosedanji namestnik guvernerja italijanske centralne banke Daniele Franco, Marta Cartabia pa je prva ženska na čelu ministrstva za pravosodje.

73-letni nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Draghi, ki velja za rešitelja območja evra na vrhuncu finančne krize leta 2012, je položaj italijanskega premierja sprejel, potem ko si je v zadnjem tednu na pogovorih o oblikovanju vlade zagotovil široko podporo med italijanskimi parlamentarnimi strankami. Podpirajo ga stranke od levice do skrajne desnice.

V sredo bo sledilo še potrjevanje nove vlade v senatu in dan kasneje v poslanski zbornici. Tam zaradi široke podpore med parlamentarnimi strankami ni pričakovati težav.

Po poročanju medijev naj bi se nova vlada že danes sešla na prvi seji. To je tretja vlada v Italiji po volitvah leta 2018 in 67. v zgodovini italijanske republike.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil dnevnik Corriere della Sera, kaže, da Draghija podpira 62 odstotkov Italijanov. A strokovnjaki opozarjajo, da bi njegov ugled lahko kmalu začel bledeti, še posebej če se bo lotil reform, ki niso priljubljene pri sindikatih in drugih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Italija je bila brez polno delujoče vlade že skoraj mesec dni, potem ko je razpadla druga vlada Giuseppeja Conteja. Politično krizo je sprožil nekdanji italijanski premier in predsednik stranke Živa Italija Matteo Renzi z izstopom svoje stranke iz vlade sredi januarja zaradi nestrinjanja glede porabe 220 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje po pandemiji.

Od nove vlade se pričakuje pospešitev cepljenja proti covidu-19 in priprava načrta za gospodarske reforme v povezavi z evropskim skladom za okrevanje. Italija se trenutno nahaja v najhujši recesiji po drugi svetovni vojni, kar ni le posledica epidemije. Italijanski bruto domači proizvod (BDP) je lani upadel za 8,9 odstotka, število umrlih s covidom-19 v državi preseglo 91.500.

Draghi v mednarodni javnosti velja za uglajenega in nekoliko zadržanega ter izjemno pronicljivega in sposobnega finančnika, čigar javna podoba se močno razlikuje od tipičnega italijanskega politika. Med letoma 1991 in 2001 je delal na italijanskem finančnem ministrstvu, konec leta 2005 pa je prevzel vodenje italijanske centralne banke, ko je zaradi spornega vmešavanja v prevzeme italijanskih bank moral oditi njegov predhodnik Antonio Fazi.

Med letoma 2006 in 2011 je opravljal naloge predsedujočega Forumu za finančno stabilnost, novembra 2011, ko je območje evra pretresala finančna kriza, pa je bil imenovan za naslednika Francoza Jean-Clauda Tricheta na čelu ECB. Pod njegovim vodstvom je ECB sprejemala odločitve, ki so se ob uvedbi skupne evropske valute leta 2000 zdele nepredstavljive.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content