Lani v povezavi s covidom-19 več kot 400 nasilnih dejanj proti zdravstvenim delavcem

Lani v povezavi s covidom-19 več kot 400 nasilnih dejanj proti zdravstvenim delavcem

okužbe po občinah
Zdravstveni delavci, ki se borijo proti novemu koronavirusu, so bili lani tarča žaljivk, fizičnega nasilja in aretacij. Po danes objavljenih podatkih nevladne organizacije Koalicija za varovanje zdravstva v konfliktu so lani zabeležili 1172 nasilnih dejanj proti zdravstvenim delavcem, od tega jih je bilo več kot 400 povezanih s pandemijo.

“Zdravstvene delavce so pravično hvalili za junake med pandemijo covida-19, ampak po svetu so morali prenašati ogromne količine groženj in nasilja s strani posameznikov ter vlad, policije in oboroženih skupin,” je sporočila Christina Wille, direktorica organizacije Insecurity Insight, ki je ena od sodelujočih organizacij.

Na interaktivnem zemljevidu je zabeleženih 1172 nasilnih dejanj in napadov, ki so jih lani izvedli proti zdravstvenim delavcem in ustanovam. Od tega je bilo 412 dejanj neposredno povezanih s covidom-19, kar je več kot tretjina.

Pri veliko primerih so zapisane tudi zgodbe. Tako je lani v Mehiki skupina ljudi napadla in ranila medicinsko sestro, ki so ji očitali, da širi novi koronavirus. V Dakarju pa so tri socialne delavce obmetavali s kamenjem, ker domačinom niso pustili, da pokopljejo svojce v bližini domov.

V Angliji je zdravstvenega delavca napadel sosed, ki je nanj pljuval in ga žalil.

Velika večina storilcev, 80 odstotkov, je bila civilistov, grožnje pa so zaznali tudi s strani javnih osebnosti. V Egiptu so na primer aretirali zdravstvenega delavca, ki je kritiziral vladno obvladanje pandemije. Obtožili so ga širjenja lažnih informacij in da je pripadnik teroristične skupine.

V okviru pregleda so zabeležili tudi 802 napada v državah, kjer divjajo vojne ali proti žrtvam konfliktov. Med drugim so bombardirali bolnišnice v Jemnu in ugrabili zdravnike v Nigeriji.

Skupno so zabeležili nasilje proti zdravstvenim delavcem v 79 državah. Ob tem opozarjajo, da je število nasilnih dejanj v resnici še višje, saj mediji, nevladne organizacije in vlade ne poročajo o vsakemu primeru nasilja.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content