DZ odredil parlamentarno preiskavo o vmešavanju vlade v delo policije

DZ odredil parlamentarno preiskavo o vmešavanju vlade v delo policije

DZ je na zahtevo poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za po njihovem mnenju nedopustno politično vmešavanje v delo slovenske policije. Komisija bo preiskovala obdobje od 13. marca lani do odreditve parlamentarne preiskave.

S parlamentarno preiskavo želi opozicija dobiti jasne odgovore o tem, ali prihaja do političnega vmešavanja v delo policije. Med drugim želijo ugotoviti, ali se vodstvo ministrstva za notranje zadeve politično vmešava v konkretne predkazenske in druge postopke, ter ali so funkcionarji in zaposleni v policiji podvrženi nedopustnim političnim pritiskom, ki vplivajo na njihove odločitve.

“Obstaja mnogo indicev za to, obstaja mnogo utemeljenih sumov, da politizacija in brezobzirno podrejanje spreminjata policijo v podaljšano roko vladajoče politike,” je dejal Medved. Po njegovih besedah zaskrbljeno ugotavljajo, “da z nastavitvijo strankarskih in stranki SDS zvestih kadrov na vsa ključna mesta v sistemu policije prehajamo v fazo, ko je policija praktično že politično obvladana”.

Vlada je v slabem letu zamenjala tri generalne direktorje policije, prav takšno početje pa se je odvilo tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), je dejal Predrag Baković (SD). Ob tem pa se je po njegovih besedah uvedel tudi nov način umika nekaterih kriminalistov ali vodij preiskav v delovne skupine oz. odstavljanje “problematičnega kadra” na stranski tir.

Nataša Sukič (Levica) je notranjemu ministru Alešu Hojsu med drugim očitala po njenih besedah nezakonit izredni nadzor na NPU in nezakonito zahtevo po reviziji kazenskih preiskovalnih zadev, ki jih je vodil NPU. Kot je dejala, je odredil revizijo točno določenih, že zaključenih primerov, “katerih epilog kriminalističnih preiskav ni bil po godu stranki SDS”.

Predlagatelji zahteve za parlamentarno preiskavo tako opozarjajo, da policija, ki so ji prebivalci nedavno še močno zaupali, izgublja zaupanje, pri čemer so omenili tudi ravnanje policistov ob protestih v času epidemije covida-19. “Policija bi morala biti organ v službi države in njenih državljanov, ne pa orodje za vladanje,” je poudaril Andrej Rajh (SAB).

“Sedanje opozicije ne skrbi, da bi policija ne opravila svojega dela. Skrbi jih to, da pod novim vodstvom policija uspešno in zelo strokovno opravlja svoje naloge. To pa jih skrbi, ker so pač potem prizadeti tisti, ki sedanjo opozicijo financirajo in podpirajo,” pa je dejal Branko Grims (SDS). Kot je dodal, se je v minulih mandatih v nekaterih primerih res zlorabljalo policijo.

Grims je prepričan, da se bo v preiskavi pregledovalo stvari, za katere je vnaprej jasno, da so popolnoma zakonite. “Celo več, če minister tega ne bi naredil, če ne bi poskrbel za ustrezne kadrovske rešitve, če ne bi dajal navodil oz. usmeritev, smernic, kot to veleva zakon, bi sam kršil zakon,” je dejal.

V NSi se po besedah Andreja Černigoja ne morejo znebiti občutka, da gre pri zahtevi za preiskavo tudi za čisto klasičen političen boj. Bi si pa želeli, da bi bil časovni interval preiskovalne komisije širši, saj obdobje od nastopa sedanje vlade po njihovem mnenju ni dovolj za razjasnitev morebitnih težav na tem področju. “Zdi se, kot da bi se zdajšnja opozicija bala, da bi preiskovali tudi obdobje, ko so bili na oblasti sami,” je ugotavljal Černigoj.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content