Zakaj vlada skriva osnutek načrta za okrevanje in odpornost, ki ga namerava poslati v Bruselj?

Zakaj vlada skriva osnutek načrta za okrevanje in odpornost, ki ga namerava poslati v Bruselj?

Društvo Focus poziva k javni objavi nove različice osnutka načrta za okrevanje in odpornost, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji predložiti do konca meseca. Kot so poudarili, bodo namreč odločitve iz načrta vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato morata biti v njegovo pripravo vključena javnost in stroka.

Z načrtom za okrevanje in odpornost bodo sprejete odločitve, ki bodo vplivale na vse sfere družbe še naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, so poudarili v Focusu.

Sloveniji sicer iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi pripada 1,6 milijarde evrov nepovratnih in do 3,6 milijarde evrov posojil, iz celotnega sklada za okrevanje pa še okoli pol milijarde več.

“Gre za rekordno visoke zneske, ki so lahko odločilni za pravočasno pripravo na neboleč prehod v podnebno nevtralno družbo. Vendar pa je decembra javno objavljeni osnutek slovenskega načrta nakazal resno možnost, da država ne bo naslovila podnebne krize prek največjih sistemskih problemov, kot so ogljična intenzivnost industrije, neobvladovanje emisij toplogrednih plinov v prometu in zaostanki na področju rabe sončne in vetrne energije,” opozarjajo v društvu.

Spomnili so na izjave predstavnikov ministrstev za infrastrukturo in okolje ter vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na nedavnem posvetu pri predsedniku države, da je bil načrt od decembra močno nadgrajen, iz njega pa naj bi izključili tudi številne z vidika okolja sporne projekte. Pri tem se v Focusu sprašujejo kdaj, če sploh, bo javno objavljena posodobljena verzija.

“Pozdravljamo napovedane spremembe nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, a gre po drugi strani zgolj za še enega v seriji netransparentnih procesov. Za javnost je še vedno dostopen zgolj decembrski osnutek, glede napovedanih sprememb pa naj bi se zadovoljili izključno z ustnimi zagotovili predstavnikov ministrstev in vladne službe za razvoj,” je dejal Taj Zavodnik iz Focusa in izrazil pričakovanje, da bodo dokument glede na bližajoči se rok za oddajo čim prej javno razgrnili.

V društvu so izpostavili, da na pomen vključevanja javnosti in civilne družbe za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora vztrajno opozarjajo tudi številne evropske institucije. Kot so zapisali, je evropski parlament izrecno pozval k uporabi načela partnerstva pri oblikovanju nacionalnih načrtov porabe za načrt za okrevanje in odpornost. “A kljub temu vlade številnih držav članic izključujejo nevladne organizacije in splošno javnost iz procesov priprave dokumenta,” so kritični.

V Sloveniji je bilo po njihovih navedbah javno posvetovanje namenjeno peščici izbranih akterjev – gospodarstvenikom in lokalnim oblastem. Trenutni javno dostopen osnutek dokumenta kaže na pomanjkanje podnebnih ambicij in ohranja ter spodbuja netrajnostne oblike mobilnosti, so še zapisali in dodali, da so to izpostavili tudi v okviru spletne kampanje EU Cash awards. Namen te kampanje je spodbuditi države, da pri pripravi končnih verzij načrtov izločijo vse okoljsko škodljive ukrepe ter spodbudijo rešitve za spopadanje s podnebno krizo, so pojasnili.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content