V Egiptu predstavili izgubljeno Zlato mesto

V Egiptu predstavili izgubljeno Zlato mesto

Egiptovski arheologi so predstavili odkritje starodavnega egiptovskega mesta v bližini Luksorja, ki je bilo več tisočletij pokopano pod peskom. Po mnenju stroke gre za eno najpomembnejših najdb od odkritja Tutankamonove grobnice, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Egiptovsko Zlato mesto

Na odkritje je naletela egiptovska skupina arheologov pod vodstvom Zahija Havasa, nekdanjega egiptovskega ministra za starine. Slednji je odkritje “izgubljenega zlatega mesta” predstavil v četrtek.

Mesto je po navedbah arheologov staro 3000 let in sega v čas vladavine Amenhotepa III., živelo je naprej še v času Tutankamona in Aja. Najdbo so v sporočilu za javnost opisali kot “največje starodavno mesto v Egiptu”.

Profesorica za egiptovsko umetnost in arheologinja Betsy Bryan z Univerze Johns Hopkins v Baltimoru v ZDA je najdbo opisala kot “drugo najpomembnejše arheološko odkritje po Tutankamonovi grobnici”, APF navaja izjavo za javnost.

Na območju starodavnega mesta so arheologi izkopali tudi nakit, denimo prstane, ter lončene posode, amulete v obliki skarabejev in opeke iz blata s pečati Amenhotepa III.

Profimedia

Po Havasovih besedah so sicer izgubljeno mesto v preteklosti že iskale mnoge tuje odprave, a zaman. Njegova skupina je z izkopavanji začela septembra 2020 med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III. v bližini Luksorja, približno 500 kilometrov južno od prestolnice Kairo. V nekaj tednih so se na veliko presenečenje ekipe v vseh smereh začele pojavljati formacije iz opek, izdelanih iz blata.

“Odkrili smo veliko in dobro ohranjeno mesto, s skoraj popolnoma ohranjenimi zidovi in s prostori, v katerih smo naleteli na orodja, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju,” je povedal Havas. Po sedmih mesecih izkopavanj so odkrili več sosesk, našli so tudi pekarno s pečmi in lončenimi posodami.

Amenhotep III., znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon 18. dinastije. Njegova vladavina je bila obdobje izjemne blaginje in umetniškega sijaja, v katerem je Egipt dosegel vrhunec svoje umetniške in mednarodne moči. Po smrti, verjetno v 39. letu svojega vladanja, ga je nasledil sin Amenhotep IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona.

Kot arheološka ekipa še navaja v sporočilu za javnost, so arheološke plasti ostale nedotaknjene, mesto se je ohranilo takšno, kot so ga zapustili starodavni prebivalci. Po besedah Betsy Bryan bo tako mesto “omogočilo edinstven vpogled v življenje starih Egipčanov v času največjega bogastva kraljestva”.

Ekipa pričakuje, da bodo nadaljnja izkopavanja razkrile še druge pomembne najdbe. Kot so še sporočili, so naleteli tudi na skupine grobnic, do katerih je dostop po stopnicah, vklesanih v skalo, podobno kot v Dolini kraljev. Nadejajo se, da so nedotaknjene in da bodo razkrile številne zaklade.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content