Kajenje v zaprtih javnih prostorih v Sloveniji prepovedano že 14 let

Kajenje v zaprtih javnih prostorih v Sloveniji prepovedano že 14 let

V Sloveniji smo leta 2007 in kasneje uvedli ključne zakonodajne ukrepe in pomembno znižali izpostavljenost tobačnemu dimu med prebivalci Slovenije. Pozitivna trenda, ki sta se zaradi sprejetih ukrepov pojavila, sta predvsem znižanje povprečnega števila dnevno pokajenih cigaret in znižanje razširjenosti kajenja med mladostniki, so sporočili z NIJZ.

Od leta 2007 je prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih objektov, v katerih se opravlja dejavnost vzgoje ali izobraževanja. Od leta 2017 velja tudi prepoved kajenja v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb. V teh prostorih je prepovedana tudi uporaba povezanih izdelkov, kot so elektronske cigarete in tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva.

“Največje zmanjšanje deleža izpostavljenih smo zabeležili v gostinskih lokalih, kar lahko nedvoumno pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Prav tako se je po uvedbi prepovedi statistično značilno zmanjšal obseg kajenja in izpostavljenosti tobačnemu dimu na delovnih mestih, pa tudi v domačem okolju, kamor zakon sicer ni posegal,” so zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ukrep ni vplival na odstotek kadilcev med odraslimi v Sloveniji, saj v številnih raziskavah v desetletju po letu 2007 niso beležili sprememb v odstotku kadilcev med odraslimi prebivalci Slovenije. So pa zabeležili statistično značilno znižanje povprečnega števila dnevno pokajenih cigaret med rednimi kadilci in zniževanje razširjenosti kajenja med mladostniki.

Poleg kajenja je tudi sama izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja povezana z obsežnimi škodljivimi učinki na zdravje, še posebej pri ranljivih skupinah, kot so nosečnice, še nerojeni otroci, dojenčki in majhni otroci, so opozorili na inštitutu. V svetovnem merilu je vsako leto od preko osem milijonov smrti zaradi kajenja okoli 1,2 milijona posledica izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Nekadilci, izpostavljeni tobačnemu dimu, vdihujejo iste strupene kemične snovi kot kadilci. Po njihovih podatkih je tako bilo leta 2019 med nekadilci, starimi 15 let in več, tobačnemu dimu izpostavljenih skoraj 227.500 prebivalcev. “Raziskave kažejo, da je izpostavljenost tobačnemu dimu povezana s številnimi boleznimi in zdravstvenimi stanji, ki so v celoti preprečljiva ob odstranitvi tobačnega dima iz okolja,” so dodali.

Med letoma 2016 in 2020 se je število mladoletnih oseb, ki živijo v gospodinjstvih, kjer se kadi v bivalnem okolju, sicer zmanjšalo za več kot 12.000, s 93.400 v letu 2016 na 81.200 v letu 2020, so ocenili. Kljub temu so poudarili, da je to število še vedno zelo visoko.

Opozorili so tudi na vrsto škodljivih vplivov, ki jih lahko ima kajenje med nosečnostjo na zarodek in kasneje dojenčka. Omeji lahko rast zarodka, povzroči nizko porodno težo novorojenčka, piskanje v prsih in astmo, v nekaterih primerih pa celo smrt. Kadi približno desetina nosečnic, odstotek se od leta 2002 ni bistveno spremenil. Zaradi kajenja nosečnic je po njihovi oceni tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, so pojasnili.

Zavzeli so se za dosledno izvrševanje zakonodajnih ukrepov, kaznovanje kršitev, ustrezno infrastrukturo za nadzor ter mobilizacijo in vključevanje skupnosti. Ključno vlogo imajo tudi zdravstveni delavci, prav tako pa so pomembne medijske kampanje za ozaveščanje, razumevanje in motivacijo, so še dodali na NIJZ.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content