Leta 2019 je odločitev Švedske akademije, da Handke prejme Nobelovo nagrado za literaturo, po svetu sprožila žolčno razpravo. Handke je namreč med vojno na območju nekdanje Jugoslavije in po njej izražal močno solidarnost s Srbijo. Po mnenju njegovih kritikov je zmanjšal pomen ali zanikal vojne zločine, ki jih je med vojno v nekdanji Jugoslaviji zagrešila Srbija. Leta 2006 je imel na pogrebu Slobodana Miloševića tudi govor.

V Banjaluki, prestolnici Republike Srbske, je Handke v petek prejel red Republike srbske, ki mu ga je izročila predsednica Republike srbske Željka Cvijanović. Še isti dan je obiskal Višegrad, kjer mu je režiser Emir Kusturica izročil veliko nagrado Ivo Andrić.

V nedeljo pa se je mudil v Beogradu, kjer mu je srbski predsednik Aleksander Vučić izročil odlikovanje Karađorđeva zvezda. Odločitev, da Handkeju podeli najvišje državno priznanje v Srbiji, je sicer Vučić sprejel že lani, vendar Handke tedaj ni mogel pripotovati v Beograd.

Srbski predsednik je Handkeja odlikoval za “izjemen prispevek k predstavljanju Srbije v javnosti in v polju kulture ter osebno vztrajnost pri brezkompromisni odgovornosti do resnice”, piše francoska tiskovna agencija AFP.

V Sarajevu so se sicer na Handkejev obisk odzvali odklonilno in s prizadetostjo. Lokalni mediji so ga dosledno označevali kot “zanikovalca genocida”.