Gibanje Za pitno vodo zaenkrat zbralo okoli 30.000 podpisov za referendum

Gibanje Za pitno vodo zaenkrat zbralo okoli 30.000 podpisov za referendum

V civilni iniciativi Za pitno vodo so do sedaj zbrali okoli 30.000 podpisov za referendum o zakonu o vodah, so danes navedli v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Ob tem so ponovno pozvali ljudi k oddaji svojih podpisov. V gibanju pa so predstavili tudi posebno akcijo, s katero želijo opozoriti na nevarnost pozidave priobalnih območij.

Za izvedbo referenduma tako po besedah Maše Cvetežar iz Mladih za podnebno pravičnost potrebujejo še okoli 10.000 podpisov. Ljudi je zato na današnji novinarski konferenci ponovno pozvala, naj podpišejo pobudo in tako omogočijo izvedbo referenduma o spremembah zakona o vodah.

Mladi za podnebno pravičnost so tudi izvedli posebno akcijo Pozidane reke. V okviru akcije so z napisi ‘pozidana’ polepili table z imeni nekaterih večjih rek in potokov. S tem so želeli opozoriti na nevarnost pozidave priobalnih območij v primeru sprejetja novele zakona o vodah.

Zbiranje podpisov se sicer zaključi 24. maja. V primeru, da zberejo zadostno število podpisov, bodo nato morali prepričati še zadostno število volilnih upravičencev, da se referenduma tudi udeležijo in obkrožijo ‘proti’.

“Trdi meseci dela so pred nami, ampak ni me strah. Če kaj, v tem primeru vem, da se borim za pravo stvar,” je dejala Cvetežarjeva.

Po mnenju Mladih za podnebno pravičnost je namreč potrebno pri vodi potegniti črto, referendum pa predstavlja pomemben korak k boljši prihodnosti za vse. V gibanju menijo, da je nenadzorovana pozidava, kot jo dovoljuje 37. člen zakona o vodah, škodljiva in nevarna.

Kot so pojasnili, je zakon do zdaj dovoljeval le izjeme za gradnjo na priobalnem območju, ki jih je določala vlada. Od leta 2008 je po podatkih gibanja dovolila 18 teh izjem. S spremenjenim zakonom izjem ne bo več določala vlada, pač pa bo gradnjo na priobalnih območjih dovoljevala Direkcija RS za vode.

Direkcija pa je kadrovsko in finančno podhranjena, tako kot pristojna inšpekcija, zato ta organa ne moreta dobro nadzorovati posegov v priobalni pas. “Zato bo ta zakon z le 18 izjem v desetih letih prišel na dovoljenih več tisoč izjem in gradenj enostavnih objektov na do sedaj še nedegradiranih območjih v naravi,” je opozorila Cvetežarjeva.

Opozorila je tudi, da en sam enostaven objekt nima nujno večjih škodljivih vplivov na protipoplavno varnost in čistost reke, jezera ali morja. Ko bo teh objektov več in ko bodo obale ter brežine čisto pozidane, pa bodo ti vplivi hujši, skupen vpliv bo poslabšal protipoplavno varnost ter onesnažil vode, je še opozorila.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content