V Sloveniji zelenjava vse pogosteje na krožnikih, pojemo je več, kot je pridelamo

V Sloveniji zelenjava vse pogosteje na krožnikih, pojemo je več, kot je pridelamo

V Sloveniji pojemo čedalje več zelenjave, ob letošnjem mednarodnem letu sadja in zelenjave ugotavljajo na statističnem uradu. Leta 2019 smo za prehrano porabili skoraj 246.000 ton zelenjave oz. blizu 118 kilogramov na prebivalca. Posamezen prebivalec je porabil povprečno skoraj 50 odstotkov več zelenjave kot v letu 2000.

Pridelava zelenjave ne zadostuje potrebam po njej, pojemo je več, kot je v državi pridelamo. Stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2019 je bila namreč 43-odstotna. V zadnjih 20 letih je bila najnižja v letu 2010, ko je bila 30-odstotna, medtem ko je bila najvišja v letu 2000, ko je bila 47-odstotna.

Kmetijska gospodarstva so leta 2019 pridelala nekaj več kot 120.000 ton zelenjave, od tega največ belega zelja, in sicer približno 19.300 ton, kar je predstavljajo 16 odstotkov vsega pridelka zelenjave. Pridelek solate se je ustavil pri okoli 13.000 tonah, čebule je bilo za okoli 10.000 ton, paradižnika 9000 ton, bučk pa okoli 6700 ton.

Korenčka je bilo na kmetijskih gospodarstvih pridelanega okoli 5500 ton, rdeče pese nekaj manj kot 5000 ton, paprike približno 4200 ton, kumar 2400 ton, stročjega fižola skoraj 2000 ton, cvetače in brokolija nekaj več kot 1800 ton, pora pa nekaj več kot 1100 ton.

Pridelovalci zelenjave so iz lastne pridelave na živilskih trgih prodali 306 ton zelene solate, 209 ton čebule, 201 tono kislega zelja, 178 ton paradižnika, 170 ton belega zelja, 158 ton korenčka in 151 ton solatnih kumar. Prodali so tudi 204 tone jabolk. Na tržnicah so najvišjo ceno dosegle gobe, povprečno so stale 22,13 evra na kilogram, najcenejša pa so bila jabolka, povprečno je bilo treba za kilogram odšteti 1,71 evra.

V letu 2019 se je za prehrano porabilo 267.000 ton sadja, od tega skoraj 60 odstotkov svežega. Tudi sadja pridelamo manj od potreb, stopnja samooskrbe med leti pa močno niha. V letu 2019 je bila 30-odstotna, prebivalec Slovenije je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja.

Stopnja samooskrbe s sadjem je bila po letu 2000 najnižja v letu 2017, ko je bila letina zelo slaba in je bila stopnja samooskrbe 15-odstotna, medtem ko je bila najvišja v letu 2000, ko je bila 66-odstotna.

V intenzivnih sadovnjakih je sicer največ prostora namenjenega pridelavi jabolk. V letu 2019 so jablane predstavljale 76 odstotkov vseh sadnih dreves, rasle pa so na 54 odstotkov površine intenzivnih sadovnjakov. Tudi pridelek jabolk je bil med vsemi sadnimi vrstami najtežji, obrodile so skoraj 24 ton jabolk na hektar.

V ekstenzivnih sadovnjakih oz. kmečkih sadovnjakih se gojijo pretežno stare sadne sorte, tudi tam pa prevladujejo jablane, a se njihovo število znižuje – od leta 1991 do leta 2019 se je znižalo za 30 odstotkov. Tudi v ekstenzivnih sadovnjakih dajo največ pridelka jablane, v letu 2019 ga je bilo skoraj 10.000 ton.

Za Slovenijo je značilno tudi vinogradništvo. Vinogradi so v letu 2019 merili skupaj 15.550 hektarov, 69 odstotkov površine vinogradov je bilo zasajenih z belimi sortami, 31 odstotkov pa z rdečimi sortami grozdja. Podobno razmerje je bilo tudi pri številu trt in pridelku. Vseh trt, belih in rdečih sort, je bilo v letu 2019 nekaj manj kot 61 milijonov, skupaj so obrodile 105.000 ton grozdja. Pridelek belih sort je bil s 6,9 tone na hektar večji od pridelka rdečih sort, ki se je ustavil pri 6,5 tone na hektar.

Leto 2021 je za mednarodno leto sadja in zelenjave razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, med cilji pa so ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave, spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane ter vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave ter zmanjšanje izgub in odpadkov sadja in zelenjave v prehranskih sistemih.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content