Glede poslabšanja razmer na področju svobode medijev je omenila vrsto problemov, med drugim nadlegovanje, zastraševanje in kazenske tožbe proti novinarjem. Izpostavila je tudi seksistično nadlegovanje novinark ter ravnanje vlade glede javnih medijev.
Komisarka je v poročilu poudarila, da javni mediji z zagotavljanjem zanesljivih informacij vsem delom prebivalstva igrajo pomembno vlogo v demokratični družbi. Izrazila je obžalovanje nad ukrepi slovenske vlade, ki bi lahko spodkopali neodvisnost, verodostojnost in finančno stabilnost javne radiotelevizije RTVS in nacionalne tiskovne agencije STA.
“Ohranitev neodvisne nacionalne tiskovne agencije je izjemnega pomena za svobodo medijev v Sloveniji. Slovensko vlado sem znova pozvala, naj takoj ponovno vzpostavi ustrezno javno financiranje STA,” je povedala Mijatovićeva.
Ugotavlja, da do poslabšanja razmer na področju svobode medijev v Sloveniji prihaja v kontekstu sistemskih pomanjkljivosti regulacije medijskega trga v državi. Te je treba po njenih besedah nasloviti, da bi omogočili svobodno, visokokakovostno in raznoliko novinarstvo.
Zato priporoča okrepitev preglednosti medijskega lastništva, naslovitev konflikta interesov med političnimi strankami in mediji ter vzpostavitev mehanizma, s katerim bi zagotovili učinkovitejšo regulacijo medijskega trga.
Poleg tega je slovenske oblasti pozvala tudi, naj zaustavijo poslabševanje razmer na področju svobode izražanja. Ob tem je opozorila, da bi lahko nekatere odločitve slovenske vlade v zadnjih mesecih spodkopale možnost svobodnega izražanja neodvisnih glasov. Sovražen javni diskurz, pa tudi blatenje in zastraševanje aktivistov civilne družbe in tistih, ki izražajo kritična stališča, po njenih besedah škodujejo svobodi izražanja.
Oblasti je pozvala, naj ukrepajo, da bi pomirili napetosti v družbi in spodbudili medsebojno spoštovanje pri izmenjavi mnenj. Pri tem imajo še posebno odgovornost politični voditelji, zaradi česar je Mijatovićeva predvsem člane vlade pozvala k odgovorni in dostojni uporabi družbenih medijev. “Člani vlade se morajo vzdržati komentarjev, ki stigmatizirajo in zavajajo glede dela civilne družbe, in javno obsojati takšno početje drugih,” je poudarila.
Izrazila je tudi obžalovanje, ker se zdi, da je slovenska vlada pandemijo covida-19 uporabila kot pretvezo za odvračanje od izražanja drugačnih mnenj in političnega nasprotovanja. Več ukrepov, ki so omejevali pravico do protestiranja, se zdi nesorazmernih, zaradi tega obstaja tudi tveganje za spodkopavanje svobode izražanja. Komisarka je slovenske oblasti pozvala, naj poiščejo ustrezno ravnovesje, da bi ohranili svobodo do mirnega zbiranja.
V okviru priprave poročila je komisarska SE za človekove pravice med drugim aprila opravila pogovore s predsednikom republike Borutom Pahorjem in več ministri, ne pa s premierjem Janezom Janšo. Pogovarjala se je še z novinarji različnih medijev, predstavniki stroke, civilne družbe in politike.
