Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju smo izpostavljeni ne le med sončenjem, temveč tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so hoja, kolesarjenje, pri vrtnarjenju in kakršnem koli delu na prostem. Na NIJZ opozarjajo, da prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči škodljive posledice na koži, v najhujšem primeru pa prevelika izpostavljenost lahko vodi do kožnega raka.

Kožni rak je sicer najpogostejši rak med ženskami in najpogostejši v Sloveniji na splošno, med moškimi pa je pojavnost takoj za rakom prostate. Letno v Sloveniji s kožnim rakom zboli preko 3700 ljudi. O sumljivih spremembah na koži je treba čim prej obvestiti osebnega zdravnika. Redna in pravilna uporaba zaščitnih sredstev v prvih 18 letih lahko zniža pojav kožnega raka za 78 odstotkov.

Na NIJZ zato priporočajo omejevanje izpostavljanja soncu med 10. in 17. uro, izbiro primernih oblačil in pokrival, zaščito oči in uporabo zaščitnih krem kot dodatne zaščite. Poleg tega dodajajo, da se soncu ne izpostavljamo namerno, da dnevno spremljamo napovedi UV indeksa in da ne obiskujemo solarijev. Solariji so po njihovem mnenju enako škodljivi kot izpostavljanje naravnemu soncu, UV žarki solarija pa še dodatno starajo kožo.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič opozarja tudi na ustrezno zaščito pred soncem v obliki kakovostnih zaščitnih kemičnih izdelkov, saj “ni vsak izdelek z zaščitnim faktorjem primerna zaščita”.

Zaščitni faktor do 15 je nizka zaščita, ki jo uporabljamo med krajšim izpostavljanjem soncu oz. zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Ko je naša koža že nekoliko porjavela po njenem mnenju lahko uporabljamo srednjo zaščito od 15 do 30. Najbolj univerzalna pa je zaščita od 30 do 50, ki je primerna za vsakodnevno zaščito. Potočnik Benčičeva je pojasnila, da najvišjo zaščito nudi faktor 50+, ki ne prepušča sončnih žarkov, zato vitamin D takrat v našem telesu ne nastaja.