Minister Poklukar opozarja na izreden pomen cepljenja za delovanje gospodarstva jeseni

Minister Poklukar opozarja na izreden pomen cepljenja za delovanje gospodarstva jeseni

Zdravstvene razmere v Sloveniji se umirjajo, na južni polobli sveta pa je pandemija covida-19 v razmahu. "Utopično bi bilo pričakovati, da se nam v takšni in drugačni obliki kaj takega ne bo ponavljalo jeseni," je na GZS dejal minister Janez Poklukar. Podčrtal je pomen cepljenja, ki lahko gospodarstvu zagotovi delovanje tudi jeseni.

Minister za zdravje Janez Poklukar, ki je danes kot gost nastopil na redni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), razloge za razmeroma ugodne trenutne epidemiološke razmere v Sloveniji vidi v klimatskih pogojih oz. toplem vremenu ter precepljenosti “pomembnega dela” prebivalcev, ki jo dopolnjuje prebolevnost. “Prebolevnost daje 95,6-odstotno zaščito pred morebitno ponovno okužbo,” je navedel.

Na južni polobli se medtem države barvajo v rdečo. Poklukar meni, da lahko podobno dogajanje v Sloveniji pričakujemo jeseni. “V kakšni obliki, bo v veliki meri odvisno od nas, v prvi vrsti gotovo od relativnega deleža precepljenosti prebivalstva, na drugi strani pa tudi od morebitnega razvoja nove različice virusa, ki je bolj ali manj odporen na cepivo,” je dejal.

Spomnil je na delta različico novega koronavirusa, ki se te dni širi v državah, kot sta Velika Britanija, Portugalska, žarišča so tudi v Furlaniji-Julijski krajini, Avstriji, na Bavarskem. “Ni daleč proč,” je posvaril. Pojasnil je, da proti tej verzij po prvih ugotovitvah najbolje zaščiti polno cepljenje po protokolu proizvajalcev cepiv, za večino cepiv to pomeni cepljenje z dvema odmerkoma.

“Ključno je, da uspemo čim več ljudi prepričati, da so cepiva varna in učinkovita in da so najbolj stabilna pot v prihodnost,” je poudaril Poklukar. Izrazil je željo, da bi večjo precepljenost med drugim dosegli v gospodarskih panogah, katerih obstoj je bolj izpostavljen epidemiji, in na ta način zagotovili večjo verjetnost njihovega izvajanja. “Ta trenutek bi si to želel doseči v turizmu,” je dodal.

“Jaz se jeseni bojim, če ne bomo dovolj visoko precepljeni,” je poudaril Poklukar in izpostavil možnost ponovnega zapiranja nekaterih panog v manjšem ali večjem delu države.

Spomnil je na uvedbo digitalnih covidnih potrdil. “V tednu, ki prihaja, bodo vsi državljani, ki so cepljeni dvakrat, na dom dobili pisni dokument. Od 30. junija naprej bomo naredili tudi izpis za vse, ki so imeli pozitiven PCR test v zadnjih šestih mesecih in so bili cepljeni enkrat, torej imajo prav tako status cepljene osebe,” je pojasnil minister.

Kasneje bodo potrdila izdajala cepilna mesta ob cepljenju, potrdila o cepljenju ter o pozitivnem oz. negativnem testu PCR pa naj bi bilo mogoče za maksimalno določeno ceno dvigniti tudi v lekarni, je napovedal. Do 30. junija naj bi zaživela tudi mobilna aplikacija, ki bo omogočila dostop do portala zVem.

Poklukar je v pogovoru s člani upravnega odbora GZS izpostavil, da je širša uporaba digitalnega covidnega potrdila “možnost, da panoge ostajajo dlje ali vseskozi odprte”. Na zdravstvenem ministrstvu preučujejo tudi avstrijski sistem samotestiranja, razmišljajo o možnosti, da bi vsak posameznik lahko mesečno v lekarni dvignil pet testov in jih prek aplikacije uporabil za svoje potrebe. “Zdi se nam smiselno, da bi sistem hitrega testiranja, če bi nam le zdravstvena stroka dovolila, prevedli v samotestiranje,” je pojasnil.

Sicer je v pogovoru minister izpostavil še več zakonov s področja zdravstva, kot sta prejšnji teden na vladi sprejeta predloga zakona o investicijah in nujnih ukrepih v zdravstvu ter zakona o dolgotrajni oskrbi. Gospodarstveniki so prizadevanja v smeri obsežnejšega cepljenja pozdravili in vlado pozvali k ureditvi zakonodaje na način, da bodo pogoje PCT – preboleli, cepljeni in testirani – lahko tudi sami preverjali na terenu.

Svoj pogled na prihodnost GZS je na seji upravnega odbora predstavil novi predsednik GZS Tibor Šimonka, ki je med drugim izpostavil pomen socialnega dialoga. “To, kar se dogaja v zadnjem času, da eni ali drugi zapuščajo sceno, ni dobro,” je dejal. “Za blaginjo te države je potrebna močna ekonomija. To je prioriteta, ki jo, seveda ob spoštovanju osnovnih postulatov, standardov in solidarnosti v družbi, moramo prvenstveno upoštevati, ko imamo želje in ambicije iti v neke ekstreme. V času, ko se zadeve polarizirajo, smo mi lahko alokator zdravega razuma ter umirjene in strpne politike in odnosov med nami,” je bil prepričan.

Kritičen pa je bil do vladnih podlag za črpanje sredstev za bodočo transformacijo iz okvira EU. Neustrezna se mu zdi predlagana groba razdelitev sredstev med javno upravo in gospodarstvo, saj bi podjetjem pripadlo le “sramotno nizkih” 17 odstotkov. “Spremeniti moramo strukturo in profil predvidene razdelitve teh sredstev, vsaj v prvi fazi, v kateri se bo delilo največ nepovratnih sredstev,” je poudaril Šimonka in menil, da bi moralo v gospodarstvo v prvi fazi steči vsaj 40 odstotkov sredstev. Kot še enega od ključnih izzivov pa je izpostavil zagotavljanje kadrov, zlasti kvalificiranih kadrov določenih profilov.

Najbolj brano

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content