Janša bo v torek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja v prihodnjih šestih mesecih, sledila bo izmenjava mnenj z evropskimi poslanci. To je tradicionalna praksa ob začetku predsedovanja posamezne članice unije.
Izjave tiskovnih predstavnikov skupin na današnjem parlamentarnem brifingu v Bruslju pred plenarnim zasedanjem napovedujejo, da lahko pričakuje ostre kritike iz štirih od sedmih političnih skupin v Evropskem parlamentu.
V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so zadržani. Na vprašanje, kako se bodo odzvali na Janševo podporo madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ki je pred nekaj meseci zapustil skupino in stranko EPP, konkretno v razpravi o pravicah oseb LGBTIQ na Madžarskem, so odgovorili, da se bo Janša udeležil sestanka s skupino v torek zvečer ter da bo to priložnost za vprašanja in pojasnila.
Poudarjajo, da je madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti, za skupino EPP povsem nesprejemljiv, a da je treba dati Evropski komisiji prostor, da opravi svoje delo. Izpostavljajo tudi, da veliko evropskih poslancev iz vrst EPP meni, da se s politizacijo takšnih vprašanj na Madžarskem, v Sloveniji in na Poljskem hrani populizem v teh državah. “Z vztrajanjem pri politizaciji tega vprašanja bomo samo hranili zver,” ponazarjajo.
V drugi največji politični skupini, socialdemokratski S&D, so zelo zaskrbljeni in napovedujejo, da bodo na plenarnem zasedanju kritični. Vodja skupine Iratxe Garcia meni, da dokler bo Janša na oblasti, slovensko predsedstvo ne bo zagotovilo ambiciozne agende, ki jo ljudje zaslužijo. Spomnila je na lansko poročilo Evropske komisije o vladavini prava, ki je kritično glede svobode medijev v državi, in izpostavila tudi nujnost imenovanja evropskih delegiranih tožilcev.
Tudi v tretji največji skupini, liberalni Renew, imajo po napovedih “nekaj močnih sporočil” za Janšo. Menijo, da se je slovensko predsedovanje začelo slabo, in opozarjajo, da si unija “ne more privoščiti razkošja divjega semestra” med slovenskim predsedovanjem. Glede na to, da je vladavina prava ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja, lahko Janša začne z zgledom in imenuje evropska delegirana tožilca v Sloveniji, izpostavljajo v skupini, kjer menijo, da je slovenski premier problem.
Na nujnost imenovanja delegiranih tožilcev, tudi z vidika nadzora evropskih sredstev za okrevanje, so opozorili tudi Zeleni, peta skupina po velikosti, ki za torek zjutraj v Strasbourgu napovedujejo tudi proteste, skupaj z organizatorji petkovih protestov v Sloveniji. Izpostavljajo, da Janša očitno sledi svojima vzornikoma Orbanu in bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar da ni sprejemljivo, ter opozarjajo na Janševo podporo Orbanu v razpravi o pravicah oseb LGBTIQ.
V šesti politični skupini po velikosti, evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), pa izpostavljajo, da je treba dati slovenskemu premierju priložnost. Med ključnimi temami v času slovenskega predsedovanja izpostavljajo covid-19 in okrevanje, upajo na prizadevanja na migracijskem področju za okrepitev meja in izpostavljajo svoja konservativna stališča glede prihodnosti Evrope, ki da je preveč centralizirana in nima stika z ljudmi.
V skupini evropske levice (GUE/NGL) Janšo opisujejo kot Trumpovega oboževalca in teoretika zarot, ki da bo poskušal torkovo razpravo izkoristiti za internacionalizacijo svojih načrtov spodbujanja sovraštva v Evropi z napadi na medije in opozicijske stranke ter z agresijo proti migrantom. Napovedujejo, da bodo oktobra obiskali Slovenijo, in menijo, da je Janša “zadnja stvar, ki jo Evropa sedaj potrebuje”.
Skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki je po številu evropskih poslancev sicer četrta največja politična skupina v Evropskem parlamentu, na brifingu ni sodelovala.
