Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so ga v začetku maja v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS, NSi in SMC, predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja in jutranjega varstva v zasebnih osnovnih šolah. Teh je v Sloveniji šest, javnih osnovnih šol in podružničnih šol pa je v Sloveniji 448, so v današnji razpravi v DZ izpostavili mnogi poslanci.
Ustavno sodišče je prvič leta 2014 odločilo, da sedanji sistem, ko zasebne osnovne šole z javno veljavnim in akreditiranim programom niso enako financirane kot javne šole. V teh letih je neslavno propadlo več predlogov za uresničitev odločitve ustavnega sodišča, ker nikoli ni bilo zadostne politične podpore nobeni od predlaganih rešitev. Z lansko dodatno ustavno odločbo pa je odločilo, da mora država 100-odstotno financirati obvezni del programa.
Tokratno rešitev, ki so jo pripravili koalicijski poslanci, podpirajo tudi v vladi. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je danes pojasnil, da rešitev ustrezno sledi odločbama ustavnega sodišča.
Mojca Škrinjar (SDS) je v imenu predlagateljev danes izpostavila, da njihov predlog novele zagotavlja uresničevanje človekove pravice do svobodne izbire izobraževanja, ustavno sodišče pa je povedalo, da mora biti za izobraževanje zagotovljeno tudi primerno financiranje. Ob tem je poslanec SDS Tomaž Lisec ocenil, da “danes ne gre za nobeno razpravo o javnih in zasebnih šolah, temveč o tem, ali bomo spoštovali ustavni red ali ne”.
Predlog novele podpirajo tudi v SMC. Mateja Udovč je spomnila na odločbi ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih šol in poudarila, da ker je osnovna šola obvezna, mora država v celoti financirati vse akreditirane osnovnošolske programe, tudi zasebne.
Da je cilj zakona uresničitev ustavne odločbe, je poudarila tudi Iva Dimic (NSi). “V Sloveniji je šest zasebnih šol in 448 državnih, zato je bojazen, da bi se javno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji uničilo, odveč,” je zatrdila. Po njenih besedah gre za 300.000 evrov letno in za že drugo odločbo ustavnega sodišča v tej zadevi. “V NSi upoštevamo odločbe ustavnega sodišča,” je dejala poslanka.
Ivan Hršak je poudaril, da mora šolanje po mnenju poslanske skupine DeSUS ostati svetovnonazorsko in versko nepristransko. “Izobrazba in zdravje sta namreč temeljni življenjski dobrini in na teh točkah ne gre dopuščati polariziranja državljanov glede na njihove ekonomske zmožnosti zagotavljanja si teh dobrin,” je dejal.
Branislav Rajić (NeP) je spomnil, da je predlog, podoben danes obravnavanemu, že predstavila ministrica v vladi Mira Cerarja, a so mu takrat nasprotovali v vseh strankah. Sam tak predlog podpira, je pa po njegovem mnenju treba vpeljati varovalke glede ustanavljanja in delovanja zasebnih šol. Zato so nepovezani poslanci vložili dopolnila k zakonskemu predlogu, s katerimi bi zasebnim šolam postavili kriterije za njihovo upravičenost do javnega financiranja.
V SNS menijo, da ni vse javno slabo in ne vse zasebno dobro, je dejal Jani Ivanuša. Spomnil je, da je ustavno sodišče v lanski odločbi povedalo, da mora država v celoti financirati obvezni del programa zasebnih osnovnih šol, ne pa tudi razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom.
Odločno proti predlogu so v LMŠ. Poslanec Aljaž Kovačič je zavrnil argumentacijo, da gre pri financiranju zasebnih osnovnih šol za samo 300.000 evrov. po njegovih besedah “v tem primeru ni vprašanje denar, ampak sistem, ki vsakemu otroku, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, družbeni položaj, politično ali katerokoli družbeno prepričanje zagotavlja kakovostno in dostopno izobraževanje”.
Poslanec SD Marko Koprivc je zakonski predlog označil za poskus uničenja javnega šolstva. “V SD se bomo z vsemi močmi borili proti temu. Če ne bo danes prevladal razum, bomo uporabili vsa sredstva, da ta zakon ne stopi v veljavo. Ne izključujemo niti možnosti referenduma,” je napovedal poslanec. Po njegovi oceni je financiranje razširjenega programa v osnovnih šolah zgolj politična odločitev in gre za neprimerna darila zasebnim šolam.
Da je predlagana rešitev za financiranje zasebnih šol problematična in ni edina možna rešitev za uresničitev ustavne odločbe, je opozoril poslanec Levice Matej T. Vatovec. “Zasebne šole bodo po tem predlogu dobile zagon, da se začnejo širiti. Javno financiranje zasebnih interesov je v škodo široke javne mreže šol in njihove dostopnosti,” je poudaril.
Maša Kociper (SAB) pa je spomnila, da na območjih, kjer živi zelo malo ljudi, obstajajo le javne šole. Država zgradi objekte, plačuje učitelje. “Zasebno šolstvo je lahko le dopolnitev, ki naj ga financirajo tisti, ki to želijo. Država pa mora vlagati v javno šolstvo,” je dejala.
Poslanci nadaljujejo razpravo. Danes je za to točko predvidenih dobrih pet ur razprave, glasovanje o predlogu novele bo v četrtek.
