Poročilo med drugim podaja analizo raziskave Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki kaže, da se je obseg občutka osamljenosti v začetnih mesecih pandemije podvojil med vsemi starostnimi skupinami. V raziskavo so bili zajeti odrasli od 25 do 65 let in starejši.

Medtem ko se je leta 2016 približno 12 odstotkov državljanov EU več kot polovico časa počutilo osamljenih, se je v prvih mesecih po izbruhu pandemije covida-19 – med aprilom in julijem lani – ta delež podvojil na približno 25 odstotkov.

V Sloveniji je pred pandemijo delež osamljenih znašal 4,7 odstotka, med pandemijo pa se je povečal na 16,6 odstotka, kar predstavlja povečanje za skoraj 12 odstotnih točk. Najbolj se je delež osamljenih povečal na Švedskem, in sicer s 6,9 na 26,4 odstotka. Sledi Francija, kjer se je delež povečal s 14,2 na 31,6 odstotka, in Poljska, kjer je prišlo do povečanja z 9,4 na 25,9 odstotka.

Nasprotno pa se je delež ljudi, ki so občutili osamljenost, v Belgiji, Španiji, Romuniji, Grčiji, na Hrvaškem, Češkem in Madžarskem povečal za manj kot deset odstotnih točk.

Bolj prizadeti zaradi pandemije so bili mlajši odrasli v starostni skupini od 18 do 25 let. Občutek osamljenosti pri teh se je v prvih mesecih pandemije povečal skoraj za štirikrat v primerjavi z letom 2016, je še razvidno iz poročila, ki ga je JRC objavil v ponedeljek.

Pred pandemijo je bila osamljenost najnižja v severni Evropi, kjer je približno šest odstotkov vprašanih navedlo, da so se več kot polovico časa počutili osamljene, medtem ko je bil v zahodni, južni in vzhodni Evropi ta delež višji. Ta slika se je spremenila po izbruhu pandemije, pri čemer so vse štiri regije poročale o povečanju stopnje osamljenosti med 22 in 26 odstotki.

Raziskava je zajela tudi medijsko poročanje o osamljenosti. To se je v obdobju pandemije prav tako podvojilo, pri čemer se številke med državami članicami razlikujejo. Medtem ko se je v Italiji, Španiji, Franciji, Nemčiji in na Švedskem o tej temi na široko poročalo, pa je bilo medijsko poročanje drugod zelo majhno ali ga skoraj ni bilo. Med temi državami poročilo ob Cipru, Češki, Grčiji, Litvi, Latviji, Malti in Slovaški navaja tudi Slovenijo.

“Pandemija koronavirusa je težave v obliki osamljenosti in socialne izolacije postavila v ospredje. Ti občutki so sicer že obstajali, vendar je bila ozaveščenost javnosti o njih manjša. Z novim poročilom lahko začnemo bolje razumeti in naslavljati te težave,” je dejala podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, pristojna za demokracijo in demografijo.