V novo šolsko leto vsi v šole po modelu B

V novo šolsko leto vsi v šole po modelu B

Prihodnji teden bo znano, pod katerimi pogoji bo čez dober teden v šolo vstopilo 193.116 učencev in 76.000 dijakov, od tega 21.123 otrok sploh prvič. Za zdaj je jasno le, da se bo šolsko leto začelo po modelu B, tako kot se je lansko končalo. Veljalo bo prostovoljno samotestiranje učencev zadnjega triletja in dijakov, za učitelje pa pogoj PCT.

Letošnje šolsko leto se za generacijo slovenskih šolarjev začenja v bistveno slabših epidemioloških razmerah kot lani, saj se število okužb z novim koronavirusom iz dneva v dan povečuje.

Samo v četrtek so denimo potrdili 333 novih okužb, kar je 290 več glede na lanski 19. avgust. Slovenija je po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni trenutno v oranžni fazi, po napovedih naj bi v začetku septembra ob trenutnem trendu razvoja epidemije prešla v rdečo.

Kljub temu je vlada v petek potrdila, da se bo šolsko leto začelo tako, kot se je prejšnje končalo – po modelu B, torej z učenci in dijaki pri pouku. Tako bo prvi teden, po 6. septembru pa bodo sprejeli nove odloke, ki bodo v skladu s takratnim epidemiološkim stanjem po državi. V igri so sicer štirje posodobljeni modeli, ki jih bodo uvajali glede na aktualno stanje. Kakšne bodo te posodobitve, bo znano v začetku prihodnjega tedna, ko se bodo na Brdu sestali predstavniki ministrstev z ravnatelji.

Za zdaj je znano, da bodo morali učenci tretje triade in dijaki nositi maske, tedensko samotestiranje pa bo zanje prostovoljno. V šolah bodo veljali higienski ukrepi, kot so nošenje mask, prezračevanje prostorov in razkuževanje rok.

Sicer je lanskoletni model razdeljeval oddelke v manjše skupine, dopuščal je možnost združevanja učencev iz različnih oddelkov v skupine, na primer pri izbirnih predmetih. Zaščitne maske niso bile potrebne v matični učilnici, so pa za učence, starejše od 12 let, in vse dijake bile potrebne v skupnih prostorih in pri pouku zunaj matičnega oddelka. Učitelji pa so nosili maske v učilnici, kadar ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne razdalje med njimi in učenci.

Ravnatelji še brez konkretnih odgovorov

Teden dni pred začetkom novega šolskega leta so tako osnovnošolski kot srednješolski ravnatelji še vedno brez konkretnih odgovorov. “Bolje model B kot C, a stvari, ki so napisane v okrožnici, niso prav točno po modelu B, na primer glede mehurčkov. Če bo to tako, nam potem manjka kadra in prostora,” je za STA izpostavil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan in dodal, da čakajo na odlok.

“Ravnatelji potrebujemo jasne odgovore na kopico vprašanj: pod katerimi pogoji se lahko pri predmetih mešajo skupine učencev, kako bo potekalo jutranje varstvo, športna vzgoja, kaj z učitelji, ki niso cepljeni in se ne želijo testirati. Ali jim bomo preprečili delo, jim dali odpoved ali zoper njih sprožili postopek? Kaj bomo z učenci, ki ne bodo nosili mask,” se sprašuje ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Livada Goran Popović.

O vsem tem se sprašujejo tudi srednješolski ravnatelji. Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour je za STA povedala, da jih zanima, kako bo z ostalimi, ki prihajajo v šolo, na primer pri izobraževanju odraslih, kako bo s testiranjem dijakov, ki bodo na praktičnem pouku v zdravstvenih domovih in drugo.

Dijaki se bodo prostovoljno samotestirali, učitelji predvidoma po 6. septembru

Srednješolci bodo šolsko leto sicer začeli s samotestiranjem. Samotestirali se bodo prostovoljni in enkrat tedensko, v primeru poslabšanja razmer pa bolj pogosto. Teste bodo prevzemali v lekarnah, ob predložitvi zdravstvene izkaznice. Možna je tudi uvedba samotestiranja učiteljev po 6. septembru.

Do takrat bo za zaposlene veljal pogoj PCT, testirali se bodo enkrat tedensko, test bo plačala država. Ravnatelji si želijo, da bi tudi za zaposlene uvedli samotestiranje. To je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj v petek od vlade tudi pričakoval, a se to ni zgodilo. Ob tem je za STA izrazil upanje, da bo prevladalo zaupanje v slovensko učiteljstvo, da bodo “odgovorno, natančno in dosledno izvajali samotestiranje, ki bo prispevalo k stabilnemu delovanju izobraževalnega sistema”.

V Svizu sicer pričakujejo, da bodo do srede oz. prihodnji teden od pristojnih dobili odgovore na vrsto vprašanj v povezavi z izvajanjem pouka. Številna organizacijska vprašanja ravnateljev in učiteljev so namreč po njegovem mnenju ostala neodgovorjena.

V osnovnem in srednjem šolstvu je sicer zaposlenih skoraj 30.000 učiteljev, od tega več kot 22.400 v osnovnem in dobrih 7500 v srednješolskem izobraževanju.

Vsi si želijo čim daljše odprtje šol

Cilj pristojnih in šolnikov je, da bi bile šole čim dlje odprte, saj se je v preteklih dveh letih izkazalo, da pouk na daljavo ne more v celoti nadomestiti pouka v šoli. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Še posebej je to prišlo do izraza v tretjem valu epidemije, po vrnitvi mladih v šole, kjer se je povpraševanje po pomoči povečalo.

Da je epidemija novega koronavirusa prinesla izjemno negativne učinke na najmlajšo populacijo, potrjujejo tudi meritve športnovzgojnega kartona ljubljanske fakultete za šport. Posledice za telesni razvoj ter gibalne sposobnosti mladostnikov so skrb zbujajoče, saj je delež predebelih šolarjev narasel za okoli 30 odstotkov, vsak deseti pa je zasvojen z digitalnimi napravami.

Strokovnjaki, raziskave in tudi mladinske oz. nevladne organizacije ugotavljajo, da imamo v Sloveniji vse več mladih s težavami v duševnem zdravju, hkrati pa je njihov dostop do virov pomoči močno otežen. Šibka preventivna dejavnost na področju duševnega zdravja mladih je po njihovem mnenju pomemben vzrok slabega stanja na tem področju.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content