Objavili osnutek dogovora, ki so ga na COP26 sklenile države

Objavili osnutek dogovora, ki so ga na COP26 sklenile države

Osnutek besedila, ki ga pripravljajo na podnebni konferenci v Glasgowu COP26, države poziva, naj do prihodnjega leta "ponovno preučijo in okrepijo" zadane cilje glede zmanjševanja emisij. Podatki namreč tri leta pred rokom iz pariškega sporazuma kažejo, da načrti držav še zdaleč ne pripomorejo k omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija.

Po 10 dneh razprav delegatov iz skoraj 200 držav so v Glasgowu oblikovali osnutek besedila, s katerim države pozivajo h krepitvi ukrepov za doseganje ciljev iz pariškega sporazuma. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za prvi indikator, kako tečejo pogajanja. Da bi preveril njihov utrip, se je v Glasgow danes odpravil tudi britanski premier Boris Johnson.

Britanski minister in predsednik konference Alok Sharma je dejal, da nekaj pomembnih vprašanj ostaja odprtih. “Vsi vemo, kaj je na kocki pri teh pogajanjih in kako urgentna je naša naloga,” je dejal delegatom.

V osnutku, ki se bo ob zasedanju pristojnih ministrov pred koncem konference še spremenil, so po poročanju AFP zapisali, da omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija v tem kritičnem desetletju terja “smiselne in učinkovite ukrepe” vseh držav pogodbenic.

Da bi preprečili najhujše posledice segrevanja planeta, ki se med drugim kažejo v obliki močnih poplav, suš in neurij, je treba hitro in trajno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, so še zapisali v besedilu.

COP26 gosti Velika Britanija, ki je konferenco označila za priložnost, da po enoletni zamudi zaradi pandemije covida-19 pri življenju ohranijo pobudo “1,5 stopinje Celzija”. Združeni narodi medtem svarijo, da se bo glede na zdajšnje načrte Zemlja v tem stoletju segrela za 2,7 stopinje Celzija.

V skladu s pariškim dogovorom morajo države pogodbenice vsakih pet let predložiti nove podnebne cilje, a je nekaj večjih onesnaževalk lanski cilj zgrešilo. Države, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, opozarjajo, da je prihodnji rok leta 2025 preveč oddaljen, da bi države predstavile kratkoročne ukrepe za zmanjšanje emisij.

Po mnenju opazovalcev pa v osnutku izstopa “pomembna prva omemba” goriv, ki povzročajo globalno segrevanje. V dokumentu so države pozvali, naj pospešijo opuščanje premoga in subvencije za fosilna goriva. Na pretekli konferenci, pa tudi v samem pariškem sporazumu, ni bilo veliko poudarka na fosilnih gorivih, bolj so bile v ospredju emisije.

A tudi tokrat besedilo o fosilnih gorivih ne omenja nikakršnega roka, prav tako ni jasno, ali se bo znašlo v končni verziji dokumenta.

Stroka in okoljevarstvene skupine so osnutek sprejele kritično. Po njihovem mnenju ne odraža nujnosti in krize v kateri se je znašel planet.

“Ta osnutek dogovora ni načrt za rešitev podnebne krize, gre za dogovor, da vsi stisnemo pesti in upamo na najboljše,” je dejala predstavnica Greenpeacea Jennifer Morgan. “Gre za vljudno prošnjo, naj države, če se le da, več storijo prihodnje leto,” ni skrivala razočaranja.

Johnson, ki se je v Glasgow tokrat odpravil z vlakom, naj bi o napredku pri pogajanjih spregovoril danes zvečer.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content