O stanju v družbi zgovorno pričajo izkušnje predstojnika jeseniškega urgentnega centra Roberta Carotte, ki je tudi koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje. Kot je povedal danes na Jesenicah, dobiva elektronsko pošto z različnimi negativnimi sporočili in očitki, recimo, da je terorist, izdajalec naroda in podobno, najdejo se tudi konkretne grožnje. “Ne razumem, kaj roji po glavi tem ljudem, ki so lahko v naslednjem trenutku naši oskrbovanci, saj covid ne izbira in najde lahko tudi tistega, ki bi me po goflji,” je izpostavil Carotta.
Opozoril je, da grožnje doživljajo tudi drugi zdravstveni delavci, čeprav so v tem trenutku maksimalno obremenjeni in se zelo trudijo, da zdravstvena oskrba ne razpade. “Lani marca, ko je bila ob zaprtju družbe Slovenija velika speča dežela in so urgence samevale, smo imeli veliko podporo ljudi in sprašujem se, kam je izginila ta podpora sedaj, ko garamo kot še nikoli,” je dejal Carotta.
Poudaril je, da takih izrednih razmer še ni bilo. Bojijo pa se tudi, kaj se bo zgodilo, če bo slovensko zdravstvo pokleknilo. “Takrat bomo seveda v vsej slovenski družbeni moralni naravnanosti znova iskali krivce, ampak na žalost krivcev tisti, ki bodo podlegli bolezni, ne bodo rabili,” je kritičen Carotta.
Pojasnil je, da je epidemija v hudem izbruhu, dnevno v bolnišnice sprejmejo več kot 100 novih bolnikov, število bolnikov s covidom-19 na intenzivnih oddelkih pa se dnevno poveča za pet do sedem. “Z zadnjimi napori še napraskamo dodatne intenzivne postelje in vsaka je trenutno zlata vredna,” je dejal.
Težava sicer nista toliko sam prostor in oprema kot pomanjkanje ustreznega kadra. Ta deficit je močno izražen v vseh bolnišnicah in potekajo pogovori, kako prebroditi 10 do 14 dni, ko bo naval največji. Zaenkrat kakšni prevozi bolnikov v tujino ali prihodi kadrov iz tujine niso dogovorjeni, je povedal sogovornik.
Posebne kadrovske težave imajo tudi v jeseniški bolnišnici, kjer je odprtih kar 60 razpisov in kjer imajo velike težave že v običajnih razmerah. Trenutno so zmožni izvajati zdravstvene storitve samo za bolnike v kategorijah nujno in zelo hitro. Carotta je razmere označil za izredne, saj je obravnava ostalih bolnikov, z napotnicami za hitro in redno obravnavo,
praktično ustavljena oziroma zamaknjena za nedoločen čas.
Ob tem upa, da držijo projekcije, da se bo epidemija v mesecu dni umirila in se bodo konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega razmere v zdravstvu lahko normalizirale. “Če pa bo slučajno treba še dodatno dvigniti število posteljnih kapacitet za covid-19, pa to pomeni tudi okrnitev nujnih in zelo hitrih intervencij na necovidnih področjih,” je opozoril.
Pojasnil je, da imajo na Jesenicah za obravnavo bolnikov s covidom-19 namenjenih 30 navadnih in pet intenzivnih postelj. Tem dodajajo še tri polintenzivne postelje za neintubirane bolnike. To je, kot je poudaril Carotta, maksimum od maksimuma, kar zmore jeseniška bolnišnica. V njej se trenutno zdravi 25 oseb s covidom-19 na navadnih in pet na intenzivnih posteljah.
En covidni oddelek so bili v bolnišnici, ki ima tudi prostorske težave, primorani namestiti v zabojnike, ki so postavljeni na parkirišču bolnišnice. Kadrovsko pa jim je na pomoč priskočilo šest zaposlenih iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in ena iz Zdravstvenega doma Jesenice. Prav tako jim pomaga 18 študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin in pet dijakov Srednje šole Jesenice ter še dva dijaka nezdravstvenih smeri. Poleg tega so jim iz Srednje šole Jesenice ponudili pomoč še desetih dijakov.
