Nove cestne zapore na Pokljuki razburjajo obiskovalce, to pa je razlog, zakaj so jih postavili!

Nove cestne zapore na Pokljuki razburjajo obiskovalce, to pa je razlog, zakaj so jih postavili!

Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je v okviru projekta za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov septembra na gozdne ceste na Pokljuki postavil več zapornic za vzpostavitev mirnih območij za divjega petelina. Zapornice so presenetile obiskovalce, TNP pa obljublja okrepitev informiranja.

V okviru projekta Vrh Julijcev je na območju Pokljuke predvidena uveljavitev devetih mirnih območij za divjega petelina in treh mirnih območij za aktivna visoka barja. Na barjih bo vzpostavljen režim popolne omejitve dostopa na barjanske površine. Na mirnih območjih za divjega petelina pa je predvidena časovna omejitev dostopa oziroma izključno uporaba označenih poti.

Divji petelin / Profimedia

Kot je pojasnil vodja oddelka TNP za varstvo narave Andrej Arih, se na mirnih območjih omejuje prosta raba prostora. Tako obiskovalci do približno 800 hektarov zemljišč na Pokljuki ne bodo mogli več prosto dostopati in se na njih ukvarjati s pohodništvom, nabiralništvom ali drugimi dejavnostmi.

Na vstopne poti bodo postavili opozorilne table, že septembra pa so na Pokljuki, kjer je 17 zapornic že od prej, postavili dodatnih 11 zapornic, in sicer na gozdne ceste, kjer bi motorni promet negativno vplival na življenjski prostor divjega petelina. Zapornice so namestili predvsem na krožno cesto od Kranjske planine do planine Zajavornik in nazaj proti Viševniku.

Kot je zagotovil Arih, so se partnerji projekta, med katerimi sta tudi Planinska zveza Slovenije in Turizem Bohinj, kar nekaj časa usklajevali glede lokacij zapornic. Pri tem so sodelovali tudi drugi deležniki, od javne gozdarske službe in lastnikov zemljišča do Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Režimi dopustne uporabe odsekov gozdnih cest z umeščenimi zapornicami so različni in lahko vključujejo omejitev uporabe preko celega leta ali pa ta velja le v obdobju največje občutljivosti divjega petelina. Kjer je tako, bodo zapornice v delu leta, ko omejitev ne velja, dvignjene in bodo dovoljevale uporabo gozdnih cest.

Nadzor nad spoštovanjem omejitev bo izvajala naravovarstvena nadzorna služba TNP. “Na začetku bomo ljudi osveščali in informirali, v prihodnosti pa je predvidena tudi strožja kaznovalna politika,” je povedal vodja omenjene službe Sašo Hrovat in dodal, da so predvidene kazni v višini 500 evrov.

Najprej bodo sicer veliko pozornost namenili širši akciji informiranja, ki pa je niso izvedli času postavitve zapornic, kar je pri nekaterih obiskovalcih povzročilo precej slabe volje. Dogajalo se je celo, da so nekateri z vozili ostali ujeti za zapornicami, ki so bile sprva dvignjene, potem pa spuščene. V javnem zavodu TNP sedaj obljubljajo, da bodo skrbeli za sprotno spuščanje zapornic in tudi za boljšo informiranost.

Kot so pojasnili, so v zvezi s projektom sicer vodili intenzivno komunikacijo z javnostjo v začetku lanskega leta. Vendar nato lani zaradi epidemije niso označili mirnih območij, letošnjo jesen pa so zapornice obiskovalce presenetile. V javnem zavodu TNP se jim opravičujejo, sicer pa verjamejo, da bo večina obiskovalcev Pokljuke uvedene omejitve sprejela z razumevanjem.

Kot zagotavljajo, so zapornice na Pokljuki v prostor umeščene izključno na tistih odsekih gozdnih cest, kjer bi nenadzorovana splošna raba izničila pomen in namen mirnih območij, pomembnih za občutljive ogrožene vrste.

Zaenkrat kakšne dodatne zapornice na Pokljuki niso predvidene. Od tega, kako se bo ta režim obnesel na Pokljuki, pa bo odvisno, ali bodo podobne ukrepe v prihodnje uveljavili tudi na nekaterih drugih območjih parka, kjer je pritisk obiskovalcev prav tako velik in lahko negativno vpliva na preživetje divjega petelina, belke in ruševca, in sicer predvsem na določenih gozdnih območjih južnih bohinjskih planin.

“Obisk parka se v zadnjih letih zelo povečuje in posledično so prizadete tudi določene živalske in rastlinske vrste. Videli bomo, ali je to pravi pristop do realizacije ciljev parka, da se živalim in rastlinam omogoči normalne življenjske pogoje za ohranjanje posameznih vrst,” je izpostavil Hrovat.

Kot je pojasnila vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP Majda Odar, so vzpostavljene pohodne in turnosmučarske trase, kjer so obiskovalci zaželeni. So pa tudi območja, ki jih živalski svet potrebuje za osnovne funkcije za preživetje zime in za reprodukcijo v pomladanskem času. Na mirnih območjih zato v določenem delu leta gibanje dovoljeno samo na označenih poteh ali pa so prehodi povsem prepovedani. Gre pa za relativno majhna območja, je zagotovila.

Najbolj brano

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content