Po oceni Jerovška je namreč trenutno okno za dostop do ustavnega sodišča odprto preširoko. Zlasti v času epidemije se je pokazalo, da trenutna ureditev posameznikom omogoča številne pritožbe, medtem ko se ustavno sodišče na drugi strani utaplja v novih zadevah, opozarja Jerovšek. Zato se mu zdi smiselno, da bi ustavno sodišče obravnavalo le najbolj evidentne primere kršitev. S tem bi zmanjšali pripad zadev, sodišče pa bi se lahko bolj poglobilo v vsak primer, pravi.

Predsedniku vlade bi dal večjo moč

Smiselna in potrebna se mu zdi tudi ustavna sprememba načina imenovanja ministrov, ki se jih po trenutni ureditvi imenuje DZ na predlog predsednika vlade. “Tega ni nikjer drugje,” ugotavlja, saj v drugih državah premier sam imenuje ministre. Smiselne se mu zdijo tudi spremembe ustave glede volilnega sistema, kjer sam podpira kombinirani volilni sistem, ter spremembe glede državnega sveta, katerega vlogo bi okrepil. “Državni svet je kot protiutež DZ zelo pomemben in koristen, zato bi ga veljalo ohraniti in mu dodati še kakšno dodatno pristojnost,” pravi Jerovšek, sicer tudi nekdanji ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča.

”Ustavno sodišče grobo posega v delovanje vlade”

Spremembe ustave, ki se nanašajo na ukrepanje države v času epidemije, pa se mu ne zdijo potrebne. Trenutna ureditev se mu namreč zdi primerna, je pa kritičen do odločanja ustavnega sodišča v primeru, ko je odločalo o ustavnosti zakona o nalezljivih boleznih, za katerega je ocenilo, da vladi daje preveč odprte roke pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. S to odločitvijo je ustavno sodišče grobo preseglo svoja pooblastila in se vpletlo v operativno delovanje vladi, pravi.