Kljub nekaterim napovedim, da bo vlada skrajšanje karantene določila z odlokom na četrtkovi dopisni seji, odlok krajšanja ne predvideva. Po besedah Čakš Jagrove bo sprememba vseeno veljala od ponedeljka.

Poudarila je, da so za odločitev epidemiologov glede skrajšanja karantene obstajali strokovni kriteriji. Kot je že v sredo pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar, epidemiologi namreč ugotavljajo, da se okužbe v 94,6 odstotka primerih izkažejo znotraj sedmih dni, zato bi se karantena lahko zaključila brez dodatnega testa.

Ob tem je Čakš Jagrova zagotovila, da bodo do ponedeljka s spremembo usklajeni tudi vsi zaledni sistemi, “ki omogočajo izdajanje certifikatov in postopkov, tudi epidemiološkega anketiranja”.

Po njenih besedah odločbo za karanteno posameznik pridobi tako, da svoje podatke vnese v sistem eUprava. Kdor podatkov ne vnese, je zaveden v posebnem seznamu, do katerega dostopa ministrstvo za zdravje in zdravstvena inšpekcija. Zlorabe posameznikov, ki bi se karanteni želeli izogniti tako, da svojih podatkov ne bi vnesli v sistem, naj tako ne bi bile mogoče.

Čakš Jagrova je spomnila, da v karanteno napotijo osebe, ki so bile v rizičnem stiku z okuženo osebo. Okužene osebe pa napotijo v izolacijo, kar ureja družinski zdravnik, prav tako tudi bolniško odsotnost.

Glede karanten zdravstvenih delavcev je pojasnila, da je NIJZ v skladu z drugimi strokami podal priporočilo glede visokorizičnih stikov zdravstvenih delavcev. Zdravstvena ustanova je po njenih besedah tista, ki ima možnost, da presodi, ob kolikšnem kadrovskem primanjkljaju bi bila povzročena škoda delovnemu procesu.

Ob tveganem stiku v primeru zmanjšanja števila razpoložljivih zdravstvenih delavcev tako posameznemu delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, ni treba v karanteno, je razvidno iz priporočil NIJZ. Gre za t. i. tretjo fazo organizacije dela.

Ob tem je Čakš Jagrova poudarila še, da večina zdravstvenih delavcev tako ali tako spada med izjeme od karantene, ki jih je v četrtek na dopisni seji sprejela vlada.