Hrvaška se sooča z begom mladih iz države, saj jih skoraj 50 odstotkov občasno ali pogosto razmišlja o odhodu. Na njihovo bivanje vpliva veliko dejavnikov, zato se je treba osredotočiti na vrednostne in kulturne vidike problema, so pokazali rezultati raziskave, ki jo je opravila Svetovna mladinska zveza Hrvaške (SSMH).
Anketiranci so na vprašanje o verjetnosti izselitve na lestvici od 1 do 10 povprečno izbrali nekaj čez štiri, kar pomeni, da so mladi razdeljeni glede tega, ali se želijo izseliti, besede člana SSMH Domagoja Dalbella povzema hrvaška tiskovna agencija Hina. “Pomembno pa je, da skoraj polovica mladih o odhajanju razmišlja občasno ali pogosto,” dodaja Dalbello.
Raziskava je pokazala, da na volitvah vedno glasuje okoli 60 odstotkov mladih, od sedem do devet odstotkov pa jih nikoli ne odide na volišče. Ob tem skoraj 90 odstotkov mladih meni, da bi morali državljani več hoditi na volišča. Glede na rezultate imajo mladi, ki pogosteje volijo, tudi nekoliko manjšo željo po izseljevanju. To nakazuje, da je eden od dejavnikov izseljevanja politična apatija in pomanjkanje vere mladih, da lahko nekaj spremenijo.
Nekaj več kot polovica mladih živi pri starših, tisti, ki so se odselili, pa so to storili večinoma pri 18 ali 19 letih, kar sovpada z vpisom na fakulteto. Mladi si medtem v povprečju želijo 2,4 otroka, kar je več od hrvaškega povprečja. Na to, da nimajo več otrok, vplivajo druge oteževalne okoliščine, s katerimi se soočajo, je poudaril Dalbello.
“Vrednote so zagotovo povezane z demografskimi problemi in treba se je osredotočiti ne le na ekonomske, temveč tudi na vrednostne in kulturne vidike tega problema,” je dejal Dalbello.
Docent na zagrebški Ekonomski fakulteti in nekdanji državni sekretar za demografijo Marin Strmota je opozoril, da delež mladih upada, zato so javne politike usmerjene na starejšo populacijo, ker ima relativno več glasov. Ocenil je, da bi moral biti način privabljanja mladih bolj jasen in konkreten.
Znanstvena svetnica na Inštitutu za migracije in narodnostne študije Sanja Klempić Bogadi je povedala, da se država preveč osredotoča na idejo o vračanju tistih, ki so odšli, prioriteta pa bi morala biti zadrževanje mladih, ki so še v državi.
Član SSMH Ivan Majstorić je medtem dejal, da je treba oblikovati in dosledno izvajati javne politike, ki bodo zadržale mlade, predvsem na manj razvitih območjih. V pripravi je osnutek predloga strategije demografske revitalizacije Hrvaške do leta 2031, zato bo SSMH te podatke uporabil v javnem posvetovanju, pa tudi za nove raziskave.
V raziskavi je sodelovalo 660 mladih, starih od 18 do 30 let, s prebivališčem na Hrvaškem, potekala pa je lani od 23. septembra do 1. decembra s pomočjo družbenih omrežij in elektronske pošte.
