Iz poročila izhaja, da so glavni dejavnik pri prehranski nepreskrbljenosti oboroženi konflikti in nestabilnost, ekonomski šoki ter podnebne spremembe. S prehransko nepreskrbljenostjo se soočajo prebivalci 53 držav.

Nestabilnost in vojne v Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Jemnu, Afganistanu, Siriji in Nigeriji so opredeljene kot glavni razlog za naraščajoče število akutno prehransko nepreskrbljenih ljudi.

Združeni narodi opredeljujejo akutno prehransko nepreskrbljenost kot stanje, v katerem posameznikova nezmožnost uživanja zadostnih količin hrane neposredno ogroža njegovo življenje ali preživljanje.

Število podhranjenih in lačnih po svetu narašča vse od leta 2017, ko sta FAO in Evropska unija objavili prvo takšno poročilo. Pandemija covida-19 je stanje le še poslabšala.

Četudi poročilo ne upošteva konflikta v Ukrajini, so v FAO poudarili, da bo tamkajšnja vojna imela resen vpliv na dobavo in gibanje cen hrane. Kot so poudarili pri organizaciji v začetku aprila, je ruski napad na Ukrajino že povzročil hude pretrese na trgu hrane, predvsem pri najpomembnejših žitaricah in rastlinskih oljih. Indeks cen hrane, ki ga izračunava FAO, je tako dosegel najvišjo raven od začetka meritev v 1990.

FAO sporoča, da bi za stabilizacijo in povečanje pridelave hrane v najbolj prizadetih področjih potrebovali prek 1,4 milijarde evrov. “Pogled naprej ne izgleda dobro,” so še zapisali pri FAO.