Za zakonodajo je danes glasovalo 490 evropskih poslancev, 47 jih je bilo proti, 55 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Evropska komisija je 23. marca v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila zakonodajni predlog glede podzemnih skladišč plina, ki predvideva, da bi morala biti ta do 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno.

Uredba obenem določa, da bo skušala unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih. S tem se želijo izogniti nesorazmernemu vplivu na države z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi.

Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.

Med državami brez skladišč plina je tudi Slovenija, pri čemer imajo slovenska podjetja že zdaj večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij.

Evropski parlament in Svet EU sta maja to v začasnem političnem dogovoru potrdila.

Evropska komisija bo do avgusta objavila navodila, kako lahko države članice skupaj naročijo plin. To bosta lahko prostovoljno storili dve ali več držav članic.

Skladišča plina bodo z uredbo postala kritična infrastruktura. Uvedeno bo obvezno certificiranje vseh upravljavcev skladišč, da bi se izognili potencialnim tveganjem zunanjega vmešavanja, ki bi lahko ogrozilo varnost dobav energije ali druge ključne varnostne interese. Upravljavci, ki ne bodo pridobili certifikata, ne bodo mogli biti lastniki ali nadzorniki skladišč plina v EU, so še pojasnili v parlamentu.