Fotografije, posnete ob različnih dnevnih in letnih časih, raziskujejo kompleksnost Plečnikovih urbanih prostorov ter zajemajo njihovo intimnost in družbene procese, piše na spleti strani arhitekturnega centra.

Plečnik (1875-1957) se je rodil v Ljubljani. Študiral je pri arhitektu Ottu Wagnerju na Dunaju, kjer je bil tudi član Secesije. V avstrijski prestolnici je svoj pečat pustil s stavbami, kot sta Zacherlova hiša in (1905) in cerkev Sv. Duha (1910-1913) v delavskem okrožju Ottakring. V medvojnem obdobju, po vrnitvi z Dunaja in Prage, je korenito spremenil urbanistično identiteto Ljubljane. Negova izbrana dela v Ljubljani so bila lani vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

James je razstavo posvetil družabnim prostorom Plečnika v Ljubljani, kjer je arhitekt z vrsto javnih prostorov in povezovalnih poti ustvaril prepoznavno mestno krajino, ki s pomočjo spomenikov, stopnic, dvignjenih klopi, stebrov in drugih prostorskih oznak ustvarja vznemirljiv dialog z zgodovinsko snovjo in novo zasajenimi drevesi.

Fotografije razkrivajo tako intimnost, skromnost in strogost Plečnikovega zasebnega ateljeja kot razkošje in monumentalnost njegovih javnih prostorov. S skrbnim povezovanjem obojega je Plečnik postopoma ustvaril novo vizualno in prostorsko identiteto mesta, ki ustvarja prijetno vzdušje, ki ga je tako zelo cenil v sredozemskih mestih, piše na spletni strani muzeja.

James se že desetletja ukvarja s “pokrajinami in mestnimi pokrajinami, ki jih je ustvaril človek”. Njegova dela so bila med drugim razstavljena v muzeju newyorškem Muzeju moderne umetnosti, Kanadskem centru za arhitekturo in Kraljevem inštitutu britanskih arhitektov v Londonu. Trenutno v sodelovanju z arhitekturno zgodovinarko Indro Kagis McEwen pripravlja knjigo o Plečniku.

Razstava v Arhitekturnem centru Dunaj je nastala v sodelovanju z dunajskima Slovenskim kulturno-informacijskim centrom (Skica) in Tehniško univerzo.