Č eprav se veliko energije in razmišljanja na slovenskem vrtu posveča paradižniku, solata in solatnice še vedno ostajajo pomemben del našega obroka. Na domačem vrtu lahko praktično vse leto pridelamo dovolj zelenih rastlin za okusne jedi. Solata je samo ena izmed njih, poleg nje sta najpogosteje na vrtu endivija in radič, jeseni in spomladi še motovilec, danes pa so lahko v naših skledah še nekatere nove rastline. Po večini so hitrorastoče, zato lahko z njimi hitro zapolnimo gredice, na katerih smo pobrali glavni posevek ali nam ga je, kar se pri nas prepogosto zgodi, uničila toča. Bolhači oprezajo V Evropi so že dolgo zelo priljubljene različne azijske križnice, namenjene sveži uporabi v solatah pa tudi v kuhanih zelenjavnih jedeh. Skupno jim je predvsem to, da jih pridelujemo samo v zgodnjespomladanskem in poznojesenskem času. Za to sta dva razloga. Prvi je ta, da družina križnic ne uspeva dobro pri visokih temperaturah in v dolgem dnevu. Listnate križnice v dolgem dnevu hitro zacvetijo in pridelka skoraj ni. V kratkih in hladnih spomladanskih oziroma jesenskih dneh pa jih lahko porežemo večkrat.Drugi razlog so seveda njihovi najhujši sovražniki - bolhači. Tudi če jih na našem vrtu ni, bodo prav gotovo prišli in poleti popolnoma uničili pridelek. Tako se nima smisla truditi in te križnice sejati poleti. Prav gotovo pa bi bilo zelo dobro, če bi našle svoje mesto v rastlinjakih in tudi na vrtnih gredicah spomladi in zagotovo tudi v jeseni. Križnice vsebujejo veliko glukozinolatov, žveplenih spojin, ki so pomembni predvsem v času prehladnih obolenj. Čeprav jih uživamo v majhnih količinah, pomembno vplivajo na odpornost naših teles.Rukola je ena izmed azijskih listnatih križnic. Še vedno pa mnoge bega, zakaj so na policah semena dveh različnih rukol. To povzroča veliko zmedo. Pod imenom rukola sejemo pravzaprav dve rastlini, ki sta si med seboj samo v sorodu. K nam je pred dvajsetimi leti prišlo seme navadne rukole ali latinsko Eruca sativa (enoletnica, visoka do 40 c