<?xml version="1.0"?>
<oembed><version>1.0</version><provider_name>Hudo Slovenija</provider_name><provider_url>https://hudo.com/si</provider_url><author_name>hudo</author_name><author_url>https://hudo.com/si/author/hudo/</author_url><title>Letos slab&#x161;a prometna varnost - Hudo Slovenija</title><type>rich</type><width>600</width><height>338</height><html>&lt;blockquote class="wp-embedded-content" data-secret="XWVGsrTttl"&gt;&lt;a href="https://hudo.com/si/aktualno/letos-slabsa-prometna-varnost/"&gt;Letos slab&#x161;a prometna varnost&lt;/a&gt;&lt;/blockquote&gt;&lt;iframe sandbox="allow-scripts" security="restricted" src="https://hudo.com/si/aktualno/letos-slabsa-prometna-varnost/embed/#?secret=XWVGsrTttl" width="600" height="338" title="&#x201C;Letos slab&#x161;a prometna varnost&#x201D; &#x2014; Hudo Slovenija" data-secret="XWVGsrTttl" frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" class="wp-embedded-content"&gt;&lt;/iframe&gt;&lt;script type="text/javascript"&gt;
/* &lt;![CDATA[ */
/*! This file is auto-generated */
!function(d,l){"use strict";l.querySelector&amp;&amp;d.addEventListener&amp;&amp;"undefined"!=typeof URL&amp;&amp;(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&amp;&amp;!/[^a-zA-Z0-9]/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret="'+t.secret+'"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret="'+t.secret+'"]'),c=new RegExp("^https?:$","i"),i=0;i&lt;o.length;i++)o[i].style.display="none";for(i=0;i&lt;a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&amp;&amp;(s.removeAttribute("style"),"height"===t.message?(1e3&lt;(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r&lt;200&amp;&amp;(r=200),s.height=r):"link"===t.message&amp;&amp;(r=new URL(s.getAttribute("src")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&amp;&amp;n.host===r.host&amp;&amp;l.activeElement===s&amp;&amp;(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener("message",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener("DOMContentLoaded",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll("iframe.wp-embedded-content"),r=0;r&lt;s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute("data-secret"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+="#?secret="+t,e.setAttribute("data-secret",t)),e.contentWindow.postMessage({message:"ready",secret:t},"*")},!1)))}(window,document);
/* ]]&gt; */
&lt;/script&gt;
</html><description>Krvni davek na&#x161;im cestam je do v&#x10D;eraj&#x161;njega dne pla&#x10D;alo 83 ljudi, lani v istem obdobju 70. Od tega je v Mariboru na cestah umrlo 16 udele&#x17E;encev v prometu, lani v istem obdobju pa 12. &#x10C;e se bo tako nadaljevalo, bo na koncu leta v &#x10D;rni statistiki zabele&#x17E;eno ve&#x10D;je &#x161;tevilo smrtnih prometnih nesre&#x10D; kakor lani. Teh je je bilo 120. Kar seveda ni razveseljiv podatek, sploh ne, &#x10D;e se spomnimo, da smo &#x161;e leta 2014 zapisali, da je bilo prometno najbolj varno leto v zgodovini na&#x161;e dr&#x17E;ave. Takrat je na cestah umrlo 108 ljudi. Po mnenju vodje podro&#x10D;ja mobilnosti pri AMZS Jureta Kostanj&#x161;ka je bilo leto 2014 prometno med drugim najbolj varno zato, ker je bilo drago gorivo, veliko je bilo brezposelnih in posledi&#x10D;no manj potovanj po cestah. Letos pa so se goriva pocenila, gospodarska aktivnost se stopnjuje in na cestah je ve&#x10D; udele&#x17E;encev. Med njimi je tudi vse ve&#x10D; pe&#x161;cev, kolesarjev in motoristov. "Na &#x17E;alost opa&#x17E;am, da so pe&#x161;ci in kolesarji v primerjavi z motoristi zve&#x10D;er brez odsevnikov. A to ni edini dejavnik za nesre&#x10D;e." Kot mo&#x17E;ni razlog slab&#x161;e prometne varnosti omeni leto&#x161;njo stavko policistov. "Da bi bil to klju&#x10D;ni dejavnik, pa te&#x17E;ko presodim," doda Konstanj&#x161;ek. Med najpogostej&#x161;imi dejavniki prometnih nesre&#x10D; zasledimo vrsto let bolj ali manj enake. To so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vo&#x17E;nje, neupo&#x161;tevanje pravil o prednosti, nepravilnosti pe&#x161;cev. Sogovornik k temu doda &#x161;e objestnost voznikov in mote&#x10D;e dejavnike, kot so telefon, glasna glasba, slabe pnevmatike. "Velikokrat pa gre pri prometnih nesre&#x10D;ah za kombinacijo ve&#x10D; razli&#x10D;nih dejavnikov, recimo mokro cesto, neprilagojeno hitrost, nepazljivost voznika." Po njegovem mnenju k slabi prometni varnosti pripomorejo tudi slabe ceste, kar dve tretjini regionalnih cest je v slabem stanju. "So slabo osvetljene, luknjaste, zara&#x161;&#x10D;ene z vegetacijo, ozke, ni ograje, kjer bi morala biti, neurejene so tudi bankine," na&#x161;teva pomanjkljivosti cest v dr&#x17E;avi. Na vpra&#x161;anje, kako izbolj&#x161;ati prometno varnost, se sogovornik spr</description><thumbnail_url>https://hudo.com/si/wp-content/uploads/sites/2/2016/08/SASO8998-300.jpg</thumbnail_url><thumbnail_width>450</thumbnail_width><thumbnail_height>300</thumbnail_height></oembed>
