1.0Hudo Slovenijahttps://hudo.com/sihudohttps://hudo.com/si/author/hudo/rich600338<blockquote class="wp-embedded-content" data-secret="trugw2K6nn"><a href="https://hudo.com/si/aktualno/nevarnost-se-ni-mimo/">Nevarnost še ni mimo</a></blockquote><iframe sandbox="allow-scripts" security="restricted" src="https://hudo.com/si/aktualno/nevarnost-se-ni-mimo/embed/#?secret=trugw2K6nn" width="600" height="338" title="“Nevarnost še ni mimo” — Hudo Slovenija" data-secret="trugw2K6nn" frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" class="wp-embedded-content"></iframe><script type="text/javascript"> /* <![CDATA[ */ /*! This file is auto-generated */ !function(d,l){"use strict";l.querySelector&&d.addEventListener&&"undefined"!=typeof URL&&(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&&!/[^a-zA-Z0-9]/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret="'+t.secret+'"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret="'+t.secret+'"]'),c=new RegExp("^https?:$","i"),i=0;i<o.length;i++)o[i].style.display="none";for(i=0;i<a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&&(s.removeAttribute("style"),"height"===t.message?(1e3<(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r<200&&(r=200),s.height=r):"link"===t.message&&(r=new URL(s.getAttribute("src")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&&n.host===r.host&&l.activeElement===s&&(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener("message",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener("DOMContentLoaded",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll("iframe.wp-embedded-content"),r=0;r<s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute("data-secret"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+="#?secret="+t,e.setAttribute("data-secret",t)),e.contentWindow.postMessage({message:"ready",secret:t},"*")},!1)))}(window,document); /* ]]> */ </script> "Za kakršnokoli oceno je še prehitro, v dnevu ali dveh bo vse vidno. Upamo, da smo pozebo čim bolj dobro prestali," pravi kmetijska svetovala Maruša Vaukan iz Kmetijsko svetovalne službe Slovenj Gradec.​ ​Po njenih besedah so na pozebo najbolj občutljivi koščičarji (češnje, breskve, marelice, orehi) in eksotično sadje. Nizke temperature najbolj prizadenejo plodiče in odprte cvetove, oboji lahko prenesejo do minus ena oziroma dve stopinji Celzija, odvisno, v kakšnem razvojnem stanju so. Pomembno je tudi kako dolgo traja obdobje nizkih temperatur. Tudi za prihodnje noči in jutra so napovedane nizke temperature, kar pomeni, da nevarnost za poškodovanost predvsem sadnih vrst še ni mimo. Najnevarnejši del so jutranje ure ob sončnem vzhodu (med šesto in osmo uro), ko je večje izhlapevanje in se temperature še dodatno znižajo. "Proti pozebi se lahko borimo tako, da krajšamo ta nevarni čas nizkih temperatur. Zjutraj lahko zakurimo ob robovih sadovnjakov in vrtov in s tem zadimimo vrtnine in sadna drevesa. Ta dim deluje kot lokalna topla greda. Lahko pa tudi s traktorskimi ali nahrbtnimi škropilnicami odpihujemo roso iz listja dreves," nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi pozebe izpostavi Vaukanova. Pokrivanje s koprenami je primerno za jagodičevje, zelenjavo in tudi sadna drevesa, potrebno pa se ga je poslužiti že en večer prej. Enojna koprena učinkuje le do minus dve stopinje, zato v teh dneh svetuje dvojno kopreno. Drevo se ovije brez odprtine na vrhu in do tal. Dan prej, ko je napovedana pozeba, se lahko lahko vrtnine in drevesa poškropi tudi s komercialnimi pripravki iz alg ali z baldrijanovimi kapljicami. Ti potem zmanjšajo posledice pozebe.https://hudo.com/si/wp-content/uploads/sites/2/2017/04/starsadovnjakplaza-300.jpg450283