Kot je povedal Jurij Borko, \u017eupan ob\u010dine Sredi\u0161\u010de ob Dravi, sta v neposredni bli\u017eini dva tak\u0161na prehoda: nesre\u010dni v Grabah, ki je terjal dve smrtni \u017ertvi doma\u010dinov, ter v sosednjem Obre\u017eu. Oba sta zadnja tri leta povezana z 2,5 kilometra povezovalne ceste, ki je bila zgrajena prav z namenom pove\u010danja varnosti in postavitve avtomatske zapornice na tem prehodu. “Prva faza je bila opravljena, ob\u010dina je speljala postopke, a pozneje na dr\u017eavni strani ni bilo povedanega ni\u010d konkretnega, kdaj bodo projekt realizirali. To bi se moralo \u017ee zgoditi, a o\u010ditno tudi zaradi finan\u010dnih razmer iz tega ni bilo \u0161e ni\u010d,” je dejal \u017eupan in dodal, da v preteklosti tako hude nesre\u010de sicer res ne pomnijo, so pa zapornice zanj edina primerna re\u0161itev. Na direkciji za infrastrukturo so za STA pojasnili, da so kri\u017eanja cest in \u017eeleznic lahko urejena nivojsko ali izvennivojsko. Trenutno je na javnem \u017eelezni\u0161kem omre\u017eju evidentiranih 759 nivojskih prehodov, od katerih je 273 zavarovanih z avtomatsko napravo in polzapornicami, 19 z avtomatsko cestno signalizacijo, 23 z mehanskimi zapornicami, sedem z zapornim brunom, 437 pa je zavarovanih s prometno signalizacijo, torej z Andrejevim kri\u017eem oziroma kombinacijo znakov, ki napovedujejo pribli\u017eevanje \u017eelezni\u0161kemu prehodu. Nivojski prehodi, ki imajo ni\u017ejo stopnjo tehni\u010dnega varovanja, so na najmanj obremenjenih cestah po vsej Sloveniji, torej tam kjer je cestni in \u017eelezni\u0161ki promet najmanj\u0161i, pojasnjujejo na direkciji. Cestno \u017eelezni\u0161ka kri\u017eanja so zavarovana glede na stopnjo prometa, ki se odvija preko teh prehodov, nivojske prehode pa z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami zavarujejo prioritetno glede na cestni in \u017eelezni\u0161ki promet in v skladu s pravilnikom. V zadnjih letih je bilo s pomo\u010djo evropskih sredstev zgrajena vrsta nadvozov oziroma podvozov na glavnih in regionalnih cestah, saj so izvennivojska kri\u017eanja najbolj varna, ker onemogo\u010dajo kri\u017eanja poti vlaka z drugimi oblikami prometa. To so po\u010deli celovito na ve\u010djih odsekih, samo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kot je povedal Jurij Borko, \u017eupan ob\u010dine Sredi\u0161\u010de ob Dravi, sta v neposredni bli\u017eini dva tak\u0161na prehoda: nesre\u010dni v Grabah, ki je terjal dve smrtni \u017ertvi doma\u010dinov, ter v sosednjem Obre\u017eu. Oba sta zadnja tri leta povezana z 2,5 kilometra povezovalne ceste, ki je bila zgrajena prav z namenom pove\u010danja varnosti in postavitve avtomatske zapornice na tem prehodu. “Prva faza je bila opravljena, ob\u010dina je speljala postopke, a pozneje na dr\u017eavni strani ni bilo povedanega ni\u010d konkretnega, kdaj bodo projekt realizirali. To bi se moralo \u017ee zgoditi, a o\u010ditno tudi zaradi finan\u010dnih razmer iz tega ni bilo \u0161e ni\u010d,” je dejal \u017eupan in dodal, da v preteklosti tako hude nesre\u010de sicer res ne pomnijo, so pa zapornice zanj edina primerna re\u0161itev. Na direkciji za infrastrukturo so za STA pojasnili, da so kri\u017eanja cest in \u017eeleznic lahko urejena nivojsko ali izvennivojsko. Trenutno je na javnem \u017eelezni\u0161kem omre\u017eju evidentiranih 759 nivojskih prehodov, od katerih je 273 zavarovanih z avtomatsko napravo in polzapornicami, 19 z avtomatsko cestno signalizacijo, 23 z mehanskimi zapornicami, sedem z zapornim brunom, 437 pa je zavarovanih s prometno signalizacijo, torej z Andrejevim kri\u017eem oziroma kombinacijo znakov, ki napovedujejo pribli\u017eevanje \u017eelezni\u0161kemu prehodu. Nivojski prehodi, ki imajo ni\u017ejo stopnjo tehni\u010dnega varovanja, so na najmanj obremenjenih cestah po vsej Sloveniji, torej tam kjer je cestni in \u017eelezni\u0161ki promet najmanj\u0161i, pojasnjujejo na direkciji. Cestno \u017eelezni\u0161ka kri\u017eanja so zavarovana glede na stopnjo prometa, ki se odvija preko teh prehodov, nivojske prehode pa z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami zavarujejo prioritetno glede na cestni in \u017eelezni\u0161ki promet in v skladu s pravilnikom. V zadnjih letih je bilo s pomo\u010djo evropskih sredstev zgrajena vrsta nadvozov oziroma podvozov na glavnih in regionalnih cestah, saj so izvennivojska kri\u017eanja najbolj varna, ker onemogo\u010dajo kri\u017eanja poti vlaka z drugimi oblikami prometa. To so po\u010deli celovito na ve\u010djih odsekih, samo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n