Medtem ko ideja avtobusa brez \u0161oferja pri marsikom zbudi nelagodje, v nem\u0161kem Damilerju razmi\u0161ljajo prav o tem. Po tovornjakih bodo namre\u010d s sistemi za asistenco pri vo\u017enji za\u010deli opremljati \u0161e avtobuse. “V za\u010detku prihodnjega desetletja \u017eelimo s tem iti v serijsko proizvodnjo,” je za nem\u0161ko tiskovno agencijo dpa povedal vodja podro\u010dja. Vozila naj \u0161e ne bi povsem prevzela nadzora nad vo\u017enjo, bi se pa lahko sama dr\u017eala voznega pasu, pospe\u0161evala, prepoznavala ovire in komunicirala s semaforji, je ta teden povedal Hartmut Schick pred prireditvijo v Amsterdamu. V razvoj mestnih avtobusov naj bi Daimler do leta 2020 vlo\u017eil dobrih 200 milijonov evrov. Preden bodo avtobusi brez voznika vozili po nem\u0161kih cestah, pa bo \u0161e trajalo. Ne le tehnologija, tega trenutno ne omogo\u010da niti nem\u0161ka zakonodaja. Vsekakor pa strokovnjaki uvajanje tehnologije za avtonomno vo\u017enjo prej pri\u010dakujejo pri vo\u017enjah na dalj\u0161e razdalje – torej na avtocestah – kot pa v mestih. \u0160e pred avtobusi naj bi s tovrstno tehnologijo opremili tovornjake. Hitrej\u0161i napredek gre pri\u010dakovati pri elektri\u010dnih avtobusih; tu namerava Daimler \u017ee leta 2018 v serijsko proizvodnjo poslati povsem elektri\u010dni avtobus, ki bo tekom celotnega \u017eivljenjskega cikla po stro\u0161kih primerljiv z dizelskim. Schick je izpostavil \u0161e hiter napredek pri razvoju baterij in ocenil, da bodo elektri\u010dni avtobusi v prihodnje predstavljali velik del celotnega mestnega javnega prometa.Gospodarstvo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Medtem ko ideja avtobusa brez \u0161oferja pri marsikom zbudi nelagodje, v nem\u0161kem Damilerju razmi\u0161ljajo prav o tem. Po tovornjakih bodo namre\u010d s sistemi za asistenco pri vo\u017enji za\u010deli opremljati \u0161e avtobuse. “V za\u010detku prihodnjega desetletja \u017eelimo s tem iti v serijsko proizvodnjo,” je za nem\u0161ko tiskovno agencijo dpa povedal vodja podro\u010dja. Vozila naj \u0161e ne bi povsem prevzela nadzora nad vo\u017enjo, bi se pa lahko sama dr\u017eala voznega pasu, pospe\u0161evala, prepoznavala ovire in komunicirala s semaforji, je ta teden povedal Hartmut Schick pred prireditvijo v Amsterdamu. V razvoj mestnih avtobusov naj bi Daimler do leta 2020 vlo\u017eil dobrih 200 milijonov evrov. Preden bodo avtobusi brez voznika vozili po nem\u0161kih cestah, pa bo \u0161e trajalo. Ne le tehnologija, tega trenutno ne omogo\u010da niti nem\u0161ka zakonodaja. Vsekakor pa strokovnjaki uvajanje tehnologije za avtonomno vo\u017enjo prej pri\u010dakujejo pri vo\u017enjah na dalj\u0161e razdalje – torej na avtocestah – kot pa v mestih. \u0160e pred avtobusi naj bi s tovrstno tehnologijo opremili tovornjake. Hitrej\u0161i napredek gre pri\u010dakovati pri elektri\u010dnih avtobusih; tu namerava Daimler \u017ee leta 2018 v serijsko proizvodnjo poslati povsem elektri\u010dni avtobus, ki bo tekom celotnega \u017eivljenjskega cikla po stro\u0161kih primerljiv z dizelskim. Schick je izpostavil \u0161e hiter napredek pri razvoju baterij in ocenil, da bodo elektri\u010dni avtobusi v prihodnje predstavljali velik del celotnega mestnega javnega prometa.Gospodarstvo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n