{"id":101619,"date":"2016-07-26T06:44:05","date_gmt":"2016-07-26T04:44:05","guid":{"rendered":"http:\/\/hudo.com\/si\/2016\/07\/26\/ne-verjemi-vsemu-kar-mislis\/"},"modified":"2016-08-04T12:30:10","modified_gmt":"2016-08-04T10:30:10","slug":"ne-verjemi-vsemu-kar-mislis","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/ne-verjemi-vsemu-kar-mislis\/","title":{"rendered":"Ne verjemi vsemu, kar misli\u0161!"},"content":{"rendered":"

 <\/p>\n

\n\t\t\t\t\t
Foto: Thinkstock<\/figcaption><\/figure>\n

Na\u0161e misli nismo mi!<\/b><\/h2>\n

Pogosto se identificiramo z na\u0161imi mislimi. Imamo negativne misli in hkrati se percepcija nas samih ter na\u0161a samopodoba omaje. Smo veliko ve\u010d kot le na\u0161e misli. Misli so kakor oblaki, ki pridejo in gredo, \u010de jim pustimo, da prosto te\u010dejo in se jih ne oklepamo. Na ta na\u010din smo sposobni narediti razmejitev med nami in na\u0161imi mislimi. To nam omogo\u010da, da lahko identificiramo misli, ki nam ne slu\u017eijo, ter jih postopoma spremenimo v tak\u0161ne, ki so za nas koristne.<\/span><\/p>\n

Misli, vedenje in \u010dustva se povezujejo\u2026<\/b><\/h2>\n

V psihologiji se vedenjsko kognitivna terapija ukvarja z identifikacijo ter spremembo misli in tudi vedenja. Po tej teoriji na\u0161a \u010dustva in vedenje niso neposredno odvisni od zunanjih dogodkov, pa\u010d pa je pomembno, kak\u0161en pomen imajo ti dogodki za nas, kako se dojemamo v posamezni situaciji, torej kak\u0161ni so na\u0161i miselni procesi. <\/span><\/p>\n

Avtomatske misli in bazi\u010dna prepri\u010danja<\/b><\/h2>\n

Misli, ki se spro\u017eijo ob posameznem dogodku in so spontane ter hitre, imenujemo avtomatske misli. Pogosto se jih ne zavedamo, lahko pa se jih z zavestnim delom za\u010dnemo postopoma zavedati. Te misli so lahko za nas funkcionalne, tak\u0161ne, ki nam pomagajo obvladati situacijo, lahko pa so nefunkcionalne in nas ovirajo, saj spro\u017eijo neustrezno \u010dustvovanje in vedenje. <\/span><\/p>\n

Avtomatske misli so vedno v skladu z na\u0161imi globljimi osnovnimi prepri\u010danji, ki jih imamo o sebi in svetu. Te smo izoblikovali tekom \u017eivljenja na podlagi vzgoje in izku\u0161enj. Pogosto jih imamo za stvarna, saj se vedemo tako, da jih vedno znova potrjujemo. Kaj pa, ko ugotovimo, da ta prepri\u010danja niso stvarna in za nas funkcionalna? Smo jih sposobni spremeniti? Pogosto \u017ee s tem, ko odkrijemo bazi\u010dno prepri\u010danje, se ga zavemo in ugotovimo, na katera vsa podro\u010dja na\u0161ega \u017eivljenja vpliva, zmanj\u0161amo njegovo mo\u010d. Bazi\u010dna prepri\u010danja lahko postopoma spreminjamo s tem, da se vpra\u0161amo o njihovi realnosti. To po navadi po\u010dnemo s strokovnjakom, npr. psihologom, psihiatrom ali sami, \u010de smo za to kompetentni. Tak\u0161ne spremembe lahko na\u0161 svet nekoliko omajejo, vendar pa je ravno to v\u010dasih potrebno za premik naprej ter za osebnostno rast in bolj izpopolnjujo\u010de \u017eivljenje\u2026 <\/span><\/p>\n

Katere \u00bbnapa\u010dne\u00ab misli oz \u00bbmiselne zanke\u00ab poznamo?<\/b><\/h2>\n

Obstaja precej misli, ki so lahko v dolo\u010denem trenutku za dolo\u010deno osebo \u00bbnapa\u010dne\u00ab ali nekoristne. Poglejmo si nekaj tipi\u010dnih, v katere se ljudje pogosto nezavedno ujemamo. Vedno bolj, ko postajamo zavedni, vedno la\u017eje se lahko osvobodimo za\u010daranega kroga nefunkcionalnih miselnih procesov.<\/span><\/p>\n

Mi\u0161ljenje vse ali ni\u010d oz. \u010drno\/belo mi\u0161ljenje (prepri\u010danje, da je nekaj ali nekdo le dober ali slab, pravilen ali napa\u010den \u2013 ne vidimo vmesnih barv oz. odtenkov sivine) \u2013 primer: \u00bb\u010ce nisem najbolj\u0161a, sem zguba.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Predvidevanje, prerokovanje (prepri\u010danje, da vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti)<\/span><\/i><\/p>\n

Katastrofiziranje oz. napovedovanje katastrof (prihodnost napovedujemo kot slabo oz. prepri\u010dani smo, da se bo zgodila najhuj\u0161a mo\u017ena stvar) \u2013 npr.: \u00bbNikoli mi ne bo uspelo, ker nisem opravila izpita v prvem roku\u00ab; \u00bbKer mi v preteklosti ni uspelo, mi nikoli ne bo.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Diskvalifikacija oz. izklju\u010ditev pozitivnega (vidimo le negativno plat situacije)<\/span><\/i><\/p>\n

Emocionalno presojanje ali \u010dustveno utemeljevanje (presojamo na podlagi na\u0161ih emocij) \u2013 npr.: \u00bbPo\u010dutim se slabo, torej mora biti slabo!\u00ab; \u00bbAnksiozna sem, torej sem gotovo v nevarnosti.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Ocene\/sodbe (postavljanje sodb o dogodkih, o sebi, o drugih ali o svetu, namesto, da bi opisovali, kaj dejansko vidimo in za kaj imamo dokaze)<\/span><\/i><\/p>\n

Etiketiranje (situacijo ali ljudi etiketiramo na podlagi na\u0161ih prej\u0161njih izku\u0161enj ali zdaj\u0161njih emocij)<\/span><\/i><\/p>\n

Poveli\u010devanje\/minimaliziranje ali \u00bbmuhe in sloni\u00ab (pretiravanje s tveganjem za nevarnosti ali negativne izide; manj\u0161evanje mo\u017enosti, kako se bodo stvari najverjetneje odvile ali minimiziranje pozitivnega) <\/span><\/i><\/p>\n

Mentalni filter (opazimo le kar nam dovoljuje miselni filter, kar se mu ne \u00bbprilega\u00ab pa prezremo; kot bi gledali skozi \u00bb\u010drna o\u010dala\u00ab, ki ujamejo le negativno, vse pozitivno in realisti\u010dno pa ignoriramo)<\/span><\/i><\/p>\n

Branje misli \u2013 predvidevanje, da vemo, kaj si drugi mislijo (po navadi o nas), ali da drugi vedo, kaj mi mislimo (zaradi tega je pogosto okrnjena medsebojna komunikacija in lahko pride do konfliktov)<\/span><\/i><\/p>\n

Posplo\u0161evanje (daljnose\u017eni zaklju\u010dki, ki presegajo dejansko situacijo) \u2013 npr. \u00bbSkregala sem se s prijateljico, ne znam dobiti prijateljic.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Personalizacija (obto\u017eevanje za stvari, ki niso odvisne samo od nas) \u2013 npr. \u00bbJaz sem kriva ker je bil \u0161ef\/prodajalka\/partner idr. neprijazen do mene.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Postavljanje zahtev \u00bbmoram oz. morala bi\u00ab in \u00bbne bi smela\u00ab (s tak\u0161nim razmi\u0161ljanjem nase izvajamo pritisk in gradimo nerealisti\u010dna pri\u010dakovanja) \u2013 npr. \u00bbGrozno je, ker sem naredila napako, morala bi narediti bolj\u0161e\u00ab; \u00bbNe smem delati napak\u00ab; \u00bbMoram veliko delati in pretrpeti, da sem lahko uspe\u0161na.\u00ab <\/span><\/i><\/p>\n

Enostransko gledanje (vidimo samo eno plat situacije) \u2013 npr. \u00bbV slu\u017ebi nisem napredovala, ker je \u0161ef zelo zahteven\u00ab; \u00bbSlabo sem pisala izpit, ker je profesor zelo strog.\u00ab \u00a0<\/span><\/i><\/p>\n

Kriti\u010dni jaz (dajanje sebe v ni\u010d, kritiziranje, prevzemanje krivde nase za situacije ali dogodke, ki niso v polnosti na\u0161a odgovornost)<\/span><\/i><\/p>\n

Primerjaj in obupuj (ko pri drugih opazimo le dobre in pozitivne vidike in se z njimi negativno primerjamo)<\/span><\/i><\/p>\n

Spomini (trenutne situacije ali dogodki lahko spro\u017eijo neprijetne spomine, zaradi \u010desar lahko verjamemo, da se nevarnost nahaja tukaj in zdaj, namesto v preteklosti, od koder nam povzro\u010da trenutno sliko)<\/span><\/i><\/p>\n

Kako se osvoboditi misli, ki nam ne koristijo?<\/b><\/h2>\n

\u00bbNapa\u010dne\u00ab avtomatske misli je potrebno najprej zaznati. Najla\u017eje jih zaznamo v trenutkih, ko se slabo po\u010dutimo ali, ko se vedemo na na\u010din, ki nam ni v\u0161e\u010d in ne koristi ne nam, niti na\u0161emu okolju. Takrat se lahko vpra\u0161amo: \u00bbKaj mislim, kaj mi \u0161viga po glavi, v katere misli sem se ujela?\u00ab Ko odkrijemo te misli, jih je priporo\u010dljivo zapisati v \u00bbmiselni dnevnik\u00ab (majhno bele\u017eko, ki jo lahko imamo ves \u010das pri sebi). Zapi\u0161emo misli kot so npr. \u00bbNe bo mi uspelo; Po\u010dutim se nesposobno; Vsega so drugi krivi; Nisem vredna tega uspeha; Nisem dovolj dobra pri tej stvari; Drugi si gotovo slabo mislijo o meni\u00ab itd. Ob misel napi\u0161emo tudi situacijo v kateri se je misel ali ve\u010d misli pojavilo ter \u010dustvo ali \u010dustva, ki te misli spremljajo (npr. strah, jeza, \u017ealost, ljubosumje, zavist, gnus, presene\u010denje, \u2026). Zapi\u0161emo lahko tudi ob\u010dutke, ki se pojavijo v telesu (kje v telesu to najbolj zaznamo: npr. tesnoba v prsnem ko\u0161u, napetost v ramenih, nemir ali bole\u010dina v \u017eelodcu, \u2026). Ko misli zapi\u0161emo, smo pogosto lahko presene\u010deni kak\u0161ne misli pravzaprav mislimo. V tak\u0161nih trenutkih je pomembno, da se zavedamo, da te misli nismo mi! In torej tem mislim ne rabimo verjeti, saj niso nujno resni\u010dne! So le odsev na\u0161ih dosedanjih izku\u0161enj ali vzgoje, torej na\u0161ih globljih bazi\u010dnih prepri\u010danj o svetu. <\/span><\/p>\n

Ob\u010dutke v telesu lahko zmanj\u0161amo z globokim dihanjem. Ozavestimo predele, kjer so ob\u010dutki najintenzivnej\u0161i, jih predihamo, ter brezpogojno sprejmimo ob\u010dutke. Obi\u010dajno se intenziteta s predihovanjem in sprejemanjem zmanj\u0161a ali ob\u010dutek povsem izgine. Mo\u017eno je tudi, da se ob\u010dutek pove\u010da. V tem primeru, si vzamemo ve\u010d \u010dasa, da se predihamo in pomirimo. <\/span><\/p>\n

Za za\u010detek je priporo\u010dljivo napraviti enotedensko vajo pisanja \u00bbmiselnega dnevnika\u00ab, toliko, da postanemo bolj zavedni. Nekoristne misli lahko zapisujemo sproti, ko zaznamo, da smo se vanje ujeli ali npr. zve\u010der preden gremo spat (za celoten dan nazaj, \u010de se spomnimo katerih misli, ki so nam npr. \u0161e posebej \u00bbpokvarile razpolo\u017eenje\u00ab). Kasneje nam bo zavedanje misli pri\u0161lo v navado in la\u017eje bomo zaznali \u00bbnapa\u010dne misli\u00ab ter jih avtomatsko sproti spreminjali. Hkrati pa bomo skozi to vajo tudi pri\u0161li v intimnej\u0161i stik s svojimi \u010dustvi in telesnimi ob\u010dutji.<\/span><\/p>\n

Spreminjanje misli v pozitivne in nam koristnej\u0161e<\/b><\/h2>\n

Po enem tednu se lahko razgledamo po na\u0161em \u00bbmiselnem dnevniku\u00ab in preverimo ali odkrijemo kak\u0161ne podobnosti in vzorce, ki se pojavljajo pri ve\u010dini mislih. Ugotovimo lahko npr. da smo ve\u010dino \u010dasa obremenjeni s tem kaj si drugi mislijo o nas, ali s tem, da nekaj ne bomo naredili dovolj dobro, da si dolo\u010denih stvari ne upamo narediti zaradi strahu pred neuspehom, ali pa ugotovimo, da si ne pustimo biti ljubljeni in smo do ljudi npr. preve\u010d ukazovalni, saj se na ta na\u010din za\u0161\u010ditimo, da nam ne pridejo \u010dustveno preblizu \u2026 <\/span><\/p>\n

Na podlagi tega lahko ugotovimo, kak\u0161na so na\u0161a bazi\u010dna prepri\u010danja: npr. \u00bbNisem vredna ljubezni\/uspeha\/zdravja\u00ab ali \u00bbNisem dovolj dobra\u00ab ali \u00bbMoram trpeti\u00ab ali \u00bbDelati napake je slabo\u00ab itd.<\/span><\/p>\n

Nato pogledamo na ta prepri\u010danja bolj od dale\u010d, z objektivnega vidika ali druga\u010de povedano s pti\u010dje perspektive. Vpra\u0161amo se koliko so realna? Pomaga nam lahko vpra\u0161anje: \u00bbKaj bi o tem povedal na\u0161 prijatelj, ali moji bli\u017enji? Ugotovimo lahko, da so dolo\u010dena prepri\u010danja povsem nerealna in nam prav ni\u010d ne koristijo. Morda so nam koristila kot otroku, v mladosti, pri prej\u0161nji slu\u017ebi ali partnerju, vendar pa nam trenutno morda onemogo\u010dajo rast, radost, razvoj, kreativnost in ljube\u010de ter harmoni\u010dno \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

Ovrednotenje na\u0161ih misli<\/b><\/h2>\n

V nadaljevanju sledi nekaj vpra\u0161anj, ki si jih lahko postavite, ter nekaj trditev, ki vam lahko pomagajo, da la\u017eje ozavestite svoje miselne navade. Ko ugotovite, v katero od \u00bbmiselnih zank\u00ab ste se ujeli, se lahko s pomo\u010djo teh ter podobnih vpra\u0161anj\/trditev, la\u017eje osvobodite za\u010daranega miselnega kroga:<\/span><\/p>\n