Hillary Diane Rodham Clinton se je rodila 26. oktobra leta 1947 v Chicagu zasebnemu podjetniku Hughu Rodhamu in Dorothy Howell. Star\u0161i so ji \u017ee umrli, o\u010de leta 1993, mati pa leta 2011.<\/p>\n
V osnovni in srednji \u0161oli ter kasneje na \u0161tudiju se je odlikovala z dobrimi ocenami in \u0161tevilnimi aktivnostmi, za katere je pobirala priznanja. O\u010de je bil republikanec in gore\u010d antikomunist in tudi sama je bila sprva privr\u017eena republikanski stranki, mati pa ji je vcepila ob\u010dutek za socialno pravi\u010dnost.<\/p>\n
S 13 leti je po Chicagu zbirala glasove za Richarda Nixona, leta 1964 pa je bila aktivna v kampanji Barryja Goldwaterja, ki je takrat mo\u010dno izgubil proti demokratu Lyndonu Johnsonu.<\/p>\n
Po dru\u017einski veroizpovedi metodistka se je leta 1965 vpisala na kolid\u017e Wellesley, kjer je diplomirala iz politi\u010dnih ved. Uvodoma je bila \u0161e mlada republikanka, vendar je leta 1968 stranko zapustila zaradi Nixona, ki je grdo obra\u010dunaval z newyor\u0161kim guvernerjem Nelsonom Rockefellerjem, ki ga je podpirala.<\/p>\n
To so bili \u010dasi nemirov zaradi dr\u017eavljanskih pravic, aprila 1968 je bil ubit Martin Luther King mlaj\u0161i in Clintonova je na kolid\u017eu organizirala proteste. Kmalu za tem je bil ubit \u0161e demokratski predsedni\u0161ki kandidat Robert Kennedy.<\/p>\n
Po diplomi se je Clintonova \u010dez po\u010ditnice zaposlila na Aljaski, kjer je \u010distila losose, dokler je niso odpustili, ker se je prito\u017eevala nad slabimi delovnimi pogoji. Po Wellesleyju je \u0161la na Yale \u0161tudirat pravo in vmes je bila aktivna v Washingtonu, kjer je delala za senatorja Walterja Mondala.<\/p>\n
Leta 1971 je spoznala Billa Clintona, ki je prav tako \u0161tudiral na Yalu in bodo\u010di predsednik ZDA jo je po \u0161tirih letih dvorjenja prepri\u010dal, da se je poro\u010dila z njim. Skupaj sta delala v kampanji demokratskega predsedni\u0161kega kandidata Georga McGoverna, ki je podobno kot danes Bernard Sanders zdru\u017eeval leve idealiste in bole\u010de izgubil proti Nixonu leta 1972.<\/p>\n
Clintonova je glede Nixona pri\u0161la na svoj ra\u010dun leta 1974, ko je delala kot pravnica v kongresnem odboru za preiskavo prislu\u0161kovalne afere Watergate, ki je predsednika odnesla s polo\u017eaja.<\/p>\n
Vsi, ki so jo poznali, so ji v mladosti napovedovali svetlo politi\u010dno prihodnost, kar je bil morda tudi razlog, da ve\u010d let ni hotela postati soproga politika z ameri\u0161kega juga. Leta 1975 sta se vendarle poro\u010dila, a vseeno je obdr\u017eala svoj priimek, kar je razjezilo tako njeno mater kot tudi ta\u0161\u010do.<\/p>\n
Bill Clinton je naslednje leto postal pravosodni minister Arkansasa, Hillary pa se je zaposlila v najve\u010djem pravni\u0161kem podjetju Little Rocka Rose, kjer je leta 1979 postala prva partnerka in je imela precej vi\u0161jo pla\u010do od mo\u017ea, ki je istega leta postal guverner Arkansasa. Leta 1980 se jima je rodila h\u010di Chelsea, za katero je lahko skrbel mo\u017e, ki je leta 1980 izgubil guvernerske volitve.<\/p>\n
To je bil edini poraz, saj je Bill Clinton potem redno zmagoval vse do leta 1992, ko je bil izvoljen za predsednika ZDA. Predsedni\u0161ka kampanja je privlekla na povr\u0161je spolne \u0161kandale in Bill Clinton je javno priznal razmerje z Gennifer Flowers, kar mu je Hillary oprostila in kritizirala Flowersovo. V tistem \u010dasu si je privo\u0161\u010dila malce poni\u017eevalno izjavo do \u017eensk, ki ostajajo doma in pe\u010dejo kola\u010de, ki jo je \u0161e dolga leta ob\u017ealovala.<\/p>\n
Mo\u017eu je s te\u017eavo oprostila izvenzakonska razmerja, tudi leta 1998, ko je izbruhnil \u0161kandal s pripravnico Monico Lewinsky, ki ga Clinton \u017eeni ni priznal vse dotlej, dokler niso odkrili sledov njegove sperme na pripravni\u010dini modri obleki. Vseeno je ostala z njim, po prepri\u010danju kritikov zgolj zato, ker je imela v mislih lastno politi\u010dno kariero.<\/p>\n
Po osmih letih polo\u017eaja prve dame ZDA z najve\u010d zadol\u017eitvami v ameri\u0161ki zgodovini je bila Clintonova dvakrat izvoljena za zvezno senatorko iz New Yorka, kamor se je par preselil po letu 2001. Kot si je kot prva dama s svojo zdravstveno reformo leta 1993 ustvarila mno\u017eico sovra\u017enikov v kongresu, si je kot senatorka ustvarila mno\u017eico prijateljev, in to v obeh strankah.<\/p>\n
Kot prva dama je \u0161la z mo\u017eem skozi \u0161tevilne preiskave, od katerih se je najdlje vlekla preiskava Whitewater, ki je zadevala nepremi\u010dninske posle, v katere sta se spustila s prijatelji v Arkansasu. Preiskava ni razkrila ni\u010desar obremenilnega, razen tega, da je mimogrede odkrila Monico Lewinsky.<\/p>\n
Zaradi preiskav sta Bill in Hillary iz Bele hi\u0161e od\u0161la z ve\u010d milijoni dolarjev dolga, kar pa sta nadoknadila s knjigami in govori \u017ee v prvem letu po odhodu, saj sta zaslu\u017eila 12 milijonov dolarjev. Do danes se je njuno premo\u017eenje pove\u010dalo na okrog 200 milijonov dolarjev.<\/p>\n
Kot prva dama se je zapisala v zgodovino z govorom na 4. svetovni konferenci o \u017eenskah v Pekingu, kjer je \u017eenske pravice razglasila za \u010dlovekove pravice. Na tem podro\u010dju je bila aktivna vseh osem let.<\/p>\n
Kot senatorka je podprla vse vojne, za katere se je odlo\u010dil predsednik George Bush mlaj\u0161i. Podpora ira\u0161ki vojni se ji je ma\u0161\u010devala leta 2008, ko je izgubila strankarske predsedni\u0161ke volitve proti Baracku Obami, ki pa si jo je izbral za dr\u017eavno sekretarko.<\/p>\n
Na tem polo\u017eaju je obiskala 112 dr\u017eav in leta 2011 je – podobno kot leta 1995 pravice \u017eensk – pravice homoseksualcev razglasila za \u010dlovekove pravice. Podpirala je intervencijo v Libiji proti Moamerju Gadafiju, kar se ji zaradi kaosa v tej dr\u017eavi nekoliko ma\u0161\u010duje v tokratni predsedni\u0161ki tekmi. Republikanci so ji sku\u0161ali naprtiti tudi odgovornost za teroristi\u010dni napad na konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, a so jo \u0161tevilne preiskave oprale krivde.<\/p>\n
Republikanci jo sku\u0161ajo spodnesti tudi zaradi uporabe zasebnega stre\u017enika elektronske po\u0161te v \u010dasu vodenja State Departmenta, vendar doslej ni bilo nobenega dokaza, da je preko tega stre\u017enika neprimerno po\u0161iljala ali sprejemala zaupno po\u0161to. Preiskava FBI se je kon\u010dala brez kazenske ovadbe in za demokrate je zgodba zaklju\u010dena.<\/p>\n
Aprila lani je Clintonova, ki je vmes postala babica, v New Yorku vstopila v predsedni\u0161ko tekmo. Ankete so ji napovedovale hitro zmago, vendar pa se je Sanders izkazal za zelo trd oreh. Nenazadnje zaradi tega, ker se je demokratska stranka od leta 2008 pomaknila bolj v levo. Leto dni kampanje je tja pomaknilo tudi Clintonovo, \u010deprav ne tako dale\u010d, da bi izgubila vse sredinske volivce.<\/p>\n
Drug dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Philadelphii je na uradni razglasitvi osvojenih delegatskih glasov v \u010dasu tekme za nominacijo dobila dovolj podpore in Sanders je predlagal, da se jo potrdi z aklamacijo.<\/p>\n
Delegati so to sprejeli navdu\u0161eno in olaj\u0161ano, saj se nekaj Sandersovih podpornikov \u0161e ni sprijaznilo z njegovim porazom, ne glede na to, da ga je priznal in izrekel podporo Clintonovi v boju proti republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu.<\/p>\n
Tik pred konvencijo si je Clintonova za podpredsedni\u0161kega kandidata izbrala senatorja iz Virginije Tima Kaina.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Demokratska predsedni\u0161ka kandidatka Hillary Clinton je na pragu vrhunca svoje dolge politi\u010dne kariere. Za\u010dela jo je s 13 leti kot prostovoljka za republikanske predsedni\u0161ke kandidate, jo med drugim nadaljevala kot prva dama ZDA in dr\u017eavna sekretarka in jo lahko krona novembra z novo zgodovinsko prelomnico ter postane prva predsednica ZDA.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":102265,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2309,5123],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n