Civiliziran \u010dlovek sku\u0161a razumsko potla\u010diti agresijo, ki jo je genetsko nasledil od svojih prednikov. Navsezadnje naj bi se po tolerantnosti do soljudi lo\u010dil od \u017eivali, ki ne premore samozavedanja. Koliko manj smo danes nasilni od \u010dloveka v kameni dobi? Glede nivoja samozavedanja pri \u017eivalih se s trditvijo ne strinjam, v dolo\u010denih primerih je ta nivo pri \u017eivalih na bistveno vi\u0161ji stopnji kot pri dolo\u010denih ljudeh ali celo skupinah ljudi. Na dopustu na tur\u0161kem Cipru sem videl, da imajo doma\u010dini \u010dudovit odnos do potepu\u0161kih psov v starem delu mesta, nikjer pa ni videti pasjih iztrebkov. Dvomim, da jih doma\u010dini redno pobirajo za njimi, po drugi strani pa doma\u010dini prostodu\u0161no odmetavajo odpadke vsepovsod, pla\u017ee so polne plastenk in druge navlake in nobena redkost ni, da vidi\u0161, kako situiran \u010dlovek med vo\u017enjo odvr\u017ee odpadek skozi okno avtomobila. Kar se ti\u010de primerjave s stopnjo nasilnosti dana\u0161njega \u010dloveka s kamenodobnimi predniki, bi rekel, da je danes nasilja, v celoti gledano, ve\u010d, vendar je napa\u010dno o tem govoriti pav\u0161alno, ker so imela in \u0161e imajo dolo\u010dene skupine ljudi bistveno vi\u0161jo stopnjo nasilnosti od drugih. Vzemimo za primer kanibale s Tihomorskih otokov ali pa gange iz urbanega okolja. Klju\u010dno dejstvo za razumevanje nasilja v tem kontekstu je dolo\u010dena lastnost \u010dlove\u0161kega uma, ki jo karakterizira dojemanje na nivoju mi – oni in je filogenetsko zelo stara in ni zna\u010dilna samo za \u010dlove\u0161ko vrsto. Poenostavljeno za razumevanje si predstavljajmo skupino ljudi v pradavnini, ki zazna prisotnost nove neznane skupine ljudi in mora ugotoviti, ali jim je nevarna ali ne, ter vklju\u010di vse kratko- in dolgoro\u010dne mehanizme za za\u0161\u010dito lastnega obstoja. Gre torej za filogenetsko staro strukturo, ki se danes ravno tako aktivira v zelo razli\u010dnih socialnih kontekstih, lahko pa se v veliki meri modificira, \u010de imamo opravka z identitetno krizo, ki pa je seveda pogosta v postmodernizmu, sploh v obdobju migracij, \u0161e bolj problemati\u010dna pa postane ob osamljenosti, ki je karakteristi\u010dna za<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Civiliziran \u010dlovek sku\u0161a razumsko potla\u010diti agresijo, ki jo je genetsko nasledil od svojih prednikov. Navsezadnje naj bi se po tolerantnosti do soljudi lo\u010dil od \u017eivali, ki ne premore samozavedanja. Koliko manj smo danes nasilni od \u010dloveka v kameni dobi? Glede nivoja samozavedanja pri \u017eivalih se s trditvijo ne strinjam, v dolo\u010denih primerih je ta nivo pri \u017eivalih na bistveno vi\u0161ji stopnji kot pri dolo\u010denih ljudeh ali celo skupinah ljudi. Na dopustu na tur\u0161kem Cipru sem videl, da imajo doma\u010dini \u010dudovit odnos do potepu\u0161kih psov v starem delu mesta, nikjer pa ni videti pasjih iztrebkov. Dvomim, da jih doma\u010dini redno pobirajo za njimi, po drugi strani pa doma\u010dini prostodu\u0161no odmetavajo odpadke vsepovsod, pla\u017ee so polne plastenk in druge navlake in nobena redkost ni, da vidi\u0161, kako situiran \u010dlovek med vo\u017enjo odvr\u017ee odpadek skozi okno avtomobila. Kar se ti\u010de primerjave s stopnjo nasilnosti dana\u0161njega \u010dloveka s kamenodobnimi predniki, bi rekel, da je danes nasilja, v celoti gledano, ve\u010d, vendar je napa\u010dno o tem govoriti pav\u0161alno, ker so imela in \u0161e imajo dolo\u010dene skupine ljudi bistveno vi\u0161jo stopnjo nasilnosti od drugih. Vzemimo za primer kanibale s Tihomorskih otokov ali pa gange iz urbanega okolja. Klju\u010dno dejstvo za razumevanje nasilja v tem kontekstu je dolo\u010dena lastnost \u010dlove\u0161kega uma, ki jo karakterizira dojemanje na nivoju mi – oni in je filogenetsko zelo stara in ni zna\u010dilna samo za \u010dlove\u0161ko vrsto. Poenostavljeno za razumevanje si predstavljajmo skupino ljudi v pradavnini, ki zazna prisotnost nove neznane skupine ljudi in mora ugotoviti, ali jim je nevarna ali ne, ter vklju\u010di vse kratko- in dolgoro\u010dne mehanizme za za\u0161\u010dito lastnega obstoja. Gre torej za filogenetsko staro strukturo, ki se danes ravno tako aktivira v zelo razli\u010dnih socialnih kontekstih, lahko pa se v veliki meri modificira, \u010de imamo opravka z identitetno krizo, ki pa je seveda pogosta v postmodernizmu, sploh v obdobju migracij, \u0161e bolj problemati\u010dna pa postane ob osamljenosti, ki je karakteristi\u010dna za<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n