Krvni davek na\u0161im cestam je do v\u010deraj\u0161njega dne pla\u010dalo 83 ljudi, lani v istem obdobju 70. Od tega je v Mariboru na cestah umrlo 16 udele\u017eencev v prometu, lani v istem obdobju pa 12. \u010ce se bo tako nadaljevalo, bo na koncu leta v \u010drni statistiki zabele\u017eeno ve\u010dje \u0161tevilo smrtnih prometnih nesre\u010d kakor lani. Teh je je bilo 120. Kar seveda ni razveseljiv podatek, sploh ne, \u010de se spomnimo, da smo \u0161e leta 2014 zapisali, da je bilo prometno najbolj varno leto v zgodovini na\u0161e dr\u017eave. Takrat je na cestah umrlo 108 ljudi. Po mnenju vodje podro\u010dja mobilnosti pri AMZS Jureta Kostanj\u0161ka je bilo leto 2014 prometno med drugim najbolj varno zato, ker je bilo drago gorivo, veliko je bilo brezposelnih in posledi\u010dno manj potovanj po cestah. Letos pa so se goriva pocenila, gospodarska aktivnost se stopnjuje in na cestah je ve\u010d udele\u017eencev. Med njimi je tudi vse ve\u010d pe\u0161cev, kolesarjev in motoristov. “Na \u017ealost opa\u017eam, da so pe\u0161ci in kolesarji v primerjavi z motoristi zve\u010der brez odsevnikov. A to ni edini dejavnik za nesre\u010de.” Kot mo\u017eni razlog slab\u0161e prometne varnosti omeni leto\u0161njo stavko policistov. “Da bi bil to klju\u010dni dejavnik, pa te\u017eko presodim,” doda Konstanj\u0161ek. Med najpogostej\u0161imi dejavniki prometnih nesre\u010d zasledimo vrsto let bolj ali manj enake. To so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vo\u017enje, neupo\u0161tevanje pravil o prednosti, nepravilnosti pe\u0161cev. Sogovornik k temu doda \u0161e objestnost voznikov in mote\u010de dejavnike, kot so telefon, glasna glasba, slabe pnevmatike. “Velikokrat pa gre pri prometnih nesre\u010dah za kombinacijo ve\u010d razli\u010dnih dejavnikov, recimo mokro cesto, neprilagojeno hitrost, nepazljivost voznika.” Po njegovem mnenju k slabi prometni varnosti pripomorejo tudi slabe ceste, kar dve tretjini regionalnih cest je v slabem stanju. “So slabo osvetljene, luknjaste, zara\u0161\u010dene z vegetacijo, ozke, ni ograje, kjer bi morala biti, neurejene so tudi bankine,” na\u0161teva pomanjkljivosti cest v dr\u017eavi. Na vpra\u0161anje, kako izbolj\u0161ati prometno varnost, se sogovornik spr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Krvni davek na\u0161im cestam je do v\u010deraj\u0161njega dne pla\u010dalo 83 ljudi, lani v istem obdobju 70. Od tega je v Mariboru na cestah umrlo 16 udele\u017eencev v prometu, lani v istem obdobju pa 12. \u010ce se bo tako nadaljevalo, bo na koncu leta v \u010drni statistiki zabele\u017eeno ve\u010dje \u0161tevilo smrtnih prometnih nesre\u010d kakor lani. Teh je je bilo 120. Kar seveda ni razveseljiv podatek, sploh ne, \u010de se spomnimo, da smo \u0161e leta 2014 zapisali, da je bilo prometno najbolj varno leto v zgodovini na\u0161e dr\u017eave. Takrat je na cestah umrlo 108 ljudi. Po mnenju vodje podro\u010dja mobilnosti pri AMZS Jureta Kostanj\u0161ka je bilo leto 2014 prometno med drugim najbolj varno zato, ker je bilo drago gorivo, veliko je bilo brezposelnih in posledi\u010dno manj potovanj po cestah. Letos pa so se goriva pocenila, gospodarska aktivnost se stopnjuje in na cestah je ve\u010d udele\u017eencev. Med njimi je tudi vse ve\u010d pe\u0161cev, kolesarjev in motoristov. “Na \u017ealost opa\u017eam, da so pe\u0161ci in kolesarji v primerjavi z motoristi zve\u010der brez odsevnikov. A to ni edini dejavnik za nesre\u010de.” Kot mo\u017eni razlog slab\u0161e prometne varnosti omeni leto\u0161njo stavko policistov. “Da bi bil to klju\u010dni dejavnik, pa te\u017eko presodim,” doda Konstanj\u0161ek. Med najpogostej\u0161imi dejavniki prometnih nesre\u010d zasledimo vrsto let bolj ali manj enake. To so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vo\u017enje, neupo\u0161tevanje pravil o prednosti, nepravilnosti pe\u0161cev. Sogovornik k temu doda \u0161e objestnost voznikov in mote\u010de dejavnike, kot so telefon, glasna glasba, slabe pnevmatike. “Velikokrat pa gre pri prometnih nesre\u010dah za kombinacijo ve\u010d razli\u010dnih dejavnikov, recimo mokro cesto, neprilagojeno hitrost, nepazljivost voznika.” Po njegovem mnenju k slabi prometni varnosti pripomorejo tudi slabe ceste, kar dve tretjini regionalnih cest je v slabem stanju. “So slabo osvetljene, luknjaste, zara\u0161\u010dene z vegetacijo, ozke, ni ograje, kjer bi morala biti, neurejene so tudi bankine,” na\u0161teva pomanjkljivosti cest v dr\u017eavi. Na vpra\u0161anje, kako izbolj\u0161ati prometno varnost, se sogovornik spr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n